Bratuškova v poslanici šolarjem: Želim vam, da bi postali egoistični povzpetniški samohvalni stremuhi

Alenka Bratušek bo evropska komisarka, kar je najvišja in najbolje plačana politična funkcija namenjena Slovencu v Evropski uniji.  Donosne evropske službe postajajo nagrade za zavožene domače politične kariere in porazne volilne rezultate odsluženih politikov levice. Spomnimo se  Toneta Ropa, Milana Cvikla in številnih drugih funkcionarjev nekdanje »velike LDS« … danes jih  najdemo v  raznih evropskih finančnih institucijah, daleč od oči, srca in spomina slovenskih državljanov. Kaj si ljudje ob tem mislijo, jih ne zanima dosti. Ugledno delovno mesto in lepa mesečna vsota na tekočem računu jim da vedeti, da so oni nad vsem tem; oni so pametnejši, spretnejši, so zmagovalci.

In Alenka Bratušek je zmagovalka. Miljenka sistema kadrovske selekcije, v kateri neznana državna uradnica omejenih strokovnih, intelektualnih in osebnostnih kapacitet čez noč postane predsednica vlade, nato pa še glavna pretendentka za stolček evropske komisarke. In vse to, zamislite si, praktično brez podpore ljudstva. Edinkrat, ko je pri državljanih preverila zaupanje v njene voditeljske kompetence, ji je prikimalo le 4 %  udeležencev volitev.

A napak bi jo bilo za vse to obsojati. Ona je zgolj sistemska naplavina s pravim političnim pedigrejem, ki je v danem trenutku izkoristila priložnost, da v zameno za podporo Slovenije konkretni evro-politični odločitvi iztrži nekaj zase. Zakaj bi to bilo sporno, saj gre vendar za politiko?! Človek bi bil navsezadnje izvoljen tudi brez slovenske podpore in zakaj ne bi k neizogibnemu pragmatično pristavila svojega lončka? Kakšni etično-moralni pomisleki vendar, zanje v tem svetu ni prostora.

Pa vendarle, če bi želeli moralizirati, bi sedaj zapisali, da pri kritiki Alenkinega samoimenovanja nikakor ne gre za pregovorno slovensko »faušijo«, ampak za željo, prizadevanje, da bi se na vrh hierarhične lestvice naše družbe povzpeli sposobni ljudje s pristnimi, zdravimi človeškimi vrednotami:  osebno integriteto, etiko, poštenjem, dostojanstvom, solidarnostjo, empatijo, skromnostjo …  Navsezadnje smo vse to poosebljeno izvolili na zadnjih volitvah.

Ali pač ne?

(Bodočemu) premierju Cerarju očitajo, da so njegove besede o nujnosti etično-moralnega v politiki le prazne puhlice, ki jim primanjkuje odločnosti v dejanjih. Prav na njihovem udejanjenju stoji in pade njegova verodostojnost pred volivci, ki so mu večinsko zaupali vodenje države. Zato je odločitev ali samokadriranje bivše premierke ustaviti ali zamižati na obe očesi, zanj morda usodnejša, kot se sam zaveda. Z umikom Bratuškove ugled Slovenije ne bi trpel tako zelo, kot bi z neukrepanjem njegova premierska avtoriteta. Zdaj skeptikom lahko pokaže, da se o njem motijo. Priložnost zamujena ne vrne se nobena, pravi stara modrost.

Predstavljajte si Mira Cerarja in Alenko Bratušek, kako ob prvem šolskem dnevu obiščeta zvedavo-radovedno mladino, ki se trudi najti svojo formulo uspeha v današnjem svetu. Miro jih vehementno nagovori o vrednotah etike, morale, poštenja, solidarnosti in trdega dela kot nujnih sestavinah uspešne osebnostne in karierne poti. Alenka pa jim zaželi, da bi postali egoistični, povzpetniški samohvalni stremuhi, kar jim nekoč morda lahko prinese mesto poslanca, predsednika vlade ali celo evropskega komisarja.

Komu bodo, skupaj z vsemi nami, po zaključku sage z imenovanjem evropskega komisarja, lahko verjeli?

>

7 thoughts on “Bratuškova v poslanici šolarjem: Želim vam, da bi postali egoistični povzpetniški samohvalni stremuhi”

  1. Res vas ne razumem, kaj hočete sporoćiti? Da to ni politična funkcija? Da ni bila Bratuškova še najboljša od zadnjih treh premierov? Povejte prosim!

  2. @Veligor: “vrednote,” ki jih naštevam, so “občečloveške” in niso vezane na posamezen družbeno-politični sistem, ampak na oportunistično povzpetniško kasto, prilagodljivo na vse sisteme in čase.

    @Viktor-Zmago: Bratuškova in njeni so politični tretjeligaši, ki so po nekem čudnem naključju prišlo do oblasti. Moram pa ji priznati spretnost pri temle evrokomisarskem samoimenovanju, vendar osebno menim, da ni zraslo na njenem zelniku, temveč so ji zadevo “uredili” precej bolj izkušeni mojstri politične obrti, vajeni zakulisne operative.

Comments are closed.