Ozadje političnega spopada na desnici: kdo bo moral k spovedi in po hostijo?

»Nekaj je treba priznati. Ko na desnici frči perje, frči big time,« je s kančkom zlobne privoščljivosti politični crash med SDS in NSi na twitterju komentiral eden izmed levo nazorskih kolumnistov in težko bi oporekali vsebinski točnosti njegove slikovite primere.

Navsezadnje so nad nič kaj prijazno dinamiko med dosedanjima trdnima zaveznikoma dodobra zmedeni tudi pomladni volivci. Kaj se vendar dogaja? Kako je mogoče, da Janša odločitve Nove Slovenije označuje za sramotne, da Reporter ter drugi desni mediji dosedanje politične zaveznike neprizanesljivo diskreditirajo z metodami, kakršne sicer uporabljajo za večne komunistične sovrage na levici?!

Bi se NSi kot stranka intelektualne konservativne-katoliške baze res prodala kučanovcem, kot jim sedaj podtikajo v SDS?! Bi zakon, ki bi dejansko zapiral udbovske arhive res podprli dediči tistih, ki jih je prejšnji režim najbolj preganjal, agresivno rušili pa oni, ki so se tiste čase sončili v udobnih partijskih službah, ob prevratu pa skesanih obrazov pravočasno zamenjali stran?!

To so dileme, ki ta trenutek medejo dobro tretjino slovenskega volilnega telesa.

Za razumevanje dejanskega dogajanja med strankami desnega političnega pola je v zgodbah, kot je zadnja o arhivih, potrebno poiskati motive vpletenih strani, nato pa jih postaviti v širši kontekst.

Da zaradi pretirane zazrtosti v drevo ne bi spregledali  gozda, se onkraj motivov v podrobnosti arhivske problematike ne bomo spuščali. Bistvo je v 140 znakih najbolje zadel dr. Žiga Turk s tvitom: »Kot ima prav @NovaSlovenija, je zdaj več arhivskega gradiva teoretično odprtega. Kot ima prav @strankaSDS, pa je odprtost veliko bolj ovirana.« Ovira je v tehničnem smislu pri pregledu občutljivih osebnih podatkov žrtev (in ne udbašev, kot insinuirajo nekateri), ki jih je potrebno zavarovati pred curljanjem v javnost. Dokumentacije je pač ogromno.

Prav v zaščiti intime žrtev bi lahko bil glavni motiv NSi kot stranke preganjanih, ob zavedanju, da bodo ti dokumenti raziskovalcem še vedno dostopni, vendar z zamikom največ 60 dni. Slednje seveda ni všeč raziskovalcem, ki bi občutljive dokumente želeli zdaj, takoj in na najenostavnejši način, kar pojasni motiv nasprotovanja zakonu Omerze in drugih, ki kopljejo po arhivih. Politična prikladnost tematike za načrtno gojenje ideološko-kulturnega boja, iz katerega svojo politično moč črpa SDS, pa razjasni motivacijska obzorja najmočnejšega playerja v spopadu med zavezniki.

Postavitev zgodbe v kontekst razkriva mnogo širše razsežnosti prerazporejanja politične moči v tem usodnem družbeno-političnem trenutku za slovensko desnico. Človek bi še verjel v minljivo slučajnost pričujoče politične dinamike, če ne bi bila tako očitno predvidljiva in napovedana že pred meseci.

Obširneje sem o tem pisal v tekstu Nova Slovenija, moja dežela, na kratko pa gre za spopad za izvorno volilno telo konservativne demo-krščanske opcije, ki jo je ta zaradi naivne-nespretnosti v preteklosti izgubila na račun politično izkušenejših »zaveznikov«. Slednji si iz pragmatičnih razlogov tradicionalni konservativni stranki želijo točno tam kjer sta danes; tik nad robom parlamentarnega praga. Preko svoje stranke namreč posedujejo večino njune volilne baze, ki pa ne presega 35% celotnega volilnega telesa. Že jasna matematika pove, da je tu prostora le za enega dominantnega akterja.

Mladi izobraženci v NSi so životarjenja na obrobju naveličali in se s podporo predsednice podali v politični spopad za izgubljene volivce. Spretno so izkoristili načrtni obrat SDS v ideološko-kulturno tematiko preteklosti in se z usmeritvijo v reševanje problemov sedanjosti javnomnenjsko okrepili do te mere, da je pokroviteljskega velikega brata pošteno zaskrbelo. Sledili so disciplinski ukrepi in diskreditacije preko medijskih izpostav, ki bodo trajali, dokler samovolja predrznega oprode ne bo dokončno zlomljena.

Primer zakona o arhivih je ena redkih napak, ki so si jo strategi nove politike NSi do sedaj privoščili. S partnerjem so namreč vse do zadnjega sodelovali pri dopolnjevanju vladnega zakona in mu prav preveč krščansko zaupali, da bo na tej ladji ostal do konca. A izkušeni politični mački so tik pred pristanom izskočili ter zaveznike pustili na suhem, nato pa jim nož v hrbet zarili z referendumsko zahtevo.

Nova Slovenija je tako postavljena v lose-lose situacijo, v kateri je bila iz varnega zavetja ukvarjanja s problemi sedanjosti uspešno zvabljena na čistino ideološke preteklosti, kjer tradicionalno izgublja, ne glede na to s katere strani piha veter. Situacija absurda je svoj vrhunec dosegla v Odmevih, kjer je predsednica krščanske stranke branila vladni zakon o udbovskih arhivih proti človeku s pedigrejem strokovnjaka, raziskovalca in odličnega poznavalca arhivske problematike. Če bodo referendumski podpisi dejansko zbrani, bodo arhivi vroča (in za NSi boleča) tema pred evropskimi volitvami, kar že hude glavobole povzroča Lojzetu Peterletu, ki je preventivno v svoji stari egoistični navadi dvignil glas proti lastni stranki.

Ob spretnem manevru za v učbenike politične taktike ne čudi težko prikrito zadovoljstvo vodilnih arhitektov zgodbe, ki se po družabnih omrežjih naivnim demo-kristjanom pokroviteljsko posmehujejo, preko svojih medijev pa jih na očeh volilne baze mrcvarijo do onemoglosti.

Dr. Vinku Gorenaku je denimo v trenutku samozadovoljnosti ušel iskren stavek, katerega posmehljivi podton so katoliki sicer vajeni slišati iz ust kakšnih starih partijcev: »No no lagati je greh dragi mladci, nismo bili proti… brž k spovedi in priznati greh, pa po hostijo,« jih je na twitterju pokroviteljsko podučil o pristnih krščanskih vrednotah.

In kaj ob vsem tem pravi levica? Hvaležna za politični mir se neprizanesljivo muza.

>

14 thoughts on “Ozadje političnega spopada na desnici: kdo bo moral k spovedi in po hostijo?”

  1. Državljanjska vojna na levici, državljanjska vojna na desnici, torej. Ne bi se strinjal s tabo, da je levica lahko hvaležna za politični mir. Saj se bodo dobro obdelovali med sabo, ker je gneča velika. SD je na vrhu, spodaj pa ji trkajo PS, Solidarnost, DeSUS, verjetno se bo od nekod spet pojavil Zares, pa LDS pa še kdo bo prišeč.

    Nikakor ne morem razumeti slepote SDS-a. Obnašajo se, kot da bi imeli večinski volilni sistem. Potem bi bilo logično, da bi uničevali konkurenco na lastnem političnem polu, saj bi kljub temu lahko dosegli večino. Po proporcionalnem sistemu pa zaveznike potrebujejo in NSi je zelo pomemben zaveznik. Prav tako SLS. Na koncu je to navadno pretštevanje poslancev. Če SDS lahko dobi največ 35 mest, jim še vedno manjka 11 za stabilno koalicijo. Ali pa verjamejo, da lahko dobijo mnogo več? Kljub temu, da samo ime njihovega predsednika lahko mobilizira stotisoče, da dajo svoj glas pravkar ustanovljeni nasprotni politični stranki?

  2. S političnim mirom sem imel v mislih levo vlado, ki ta čas zaradi raznih distrakcij (ujma, spopadi na desnici, olimpijada itd.) lahko mirno dela brez novinarjev za vratom….
    Si kaj videl Bratuškovo in Čuferja zadnji čas na televiziji? Slovenija se bolj ali manj (ne)uspešno skuša zadolžiti, pa se s tem noben medij resno ne ukvarja, prav tako ne z dejstvom, da že skoraj tri mesece nimamo dveh ključnih ministrov … Zagotovo so v vladi Novakovi zelo hvaležni, da namesto njih zagovarja vladne zakone v Odmevih … 😉

    SDS pa tako ravna v prvi vrsti zato, ker jim je trenutno pomembnejša lastna politična moč (in politično preživetje njihovega predsednika) kot volilna zmaga desnega pola.
    V zadnjih letih so se preveč radikalizirali, da bi posegli proti sredini in tega se zavedajo, zato so lahko dominantni samo z usidranjem v konservativno volilno telo, do katerega imajo doseg preko svojih medijev, ki so jih v minulih letih prebrisano uveljavili v tej sceni. Brez izvornih volivcev obeh demo-krščanskih strank prestrežejo kvečjemu do 10% aktivnega volilnega telesa, padca na takšno margino pa ne nameravajo tvegati.

    Njihova kalkulacija je, da se bo JJ vsaj delno opral krivde v zvezi s podkupovanjem v aferi Patria, kar bi jih odbilo ponovno v doseg relativne volilne zmage, ampak samo če jim te ne bosta odjedli okrepljeni NSi ali SLS. Ko pa si enkrat prvi (in se ne imenuješ Zoki), pa že nekako sestaviš vlado z njima + DeSUS in/ali liberalci (ob upoštevanju, da se pomemben delež levih glasov zaradi razdrobljenosti strank na levici izgubi pod parlamentarnim pragom).

    Seveda bi pa najraje uzakonili večinski sistem in za vedno pometli s temi majhnimi nebodigatreba strančicami …

  3. Boj za Janševo pozicijo!
    Na desnici, zunaj stranke SDS so spoznali, da je z Janševim patronatom bolj, ali manj konec. Koalicija med Bogovičem in Novakovo je novo jedro moči na desnici. Zmaj bo sicer še opletal z repom, njegov konec je neizbežen.

    Tudi levica bo po prihodnjih volitvah povsem druga!
    Osamosvojitelji 1991 bodo končno passe!

    1. Rado bi rad, da zavladajo nasprotniki osamosvojitve in demokracije – da zavladajo komunajzerji.

      Levica bo na prihodnjih volitvah ista, kot je danes – z enim dodatnim poskusom natega – s kakšno novo stranko.

  4. Janša je en velik blefer, najbolje se počuti v opoziciji, veliko laja, ko je treba v akcijo, se mu vse sfiži… On obvlada opozicijo, pozicijo pa zelo slabo… Nisem prepričan, da je volitve 2008 SDS izgubila zaradi Patrie, temveč predvsem zato, ker je bil ves Jnašev mandat usmerjen zgolj in izključno v predsedovanje EU, notranje političnih tem pa ni reševal… To ni zgolj njegova usoda, tudi Merklova bi se najraje ukvarjala samo z EU, pa takoj, ko prestopi mejo Nemčije, doma že nastajajo problemi… Prioriteta so vedno domači problemi, ne pa EU, svet itd. Od takrat naprej se Janša samo še pravda, da je bil po krivici ob oblast, to da vedeti vsak trenutek. Janšev mandat tudi ni bil prijeten za N.Si. Jaz se samega sebe in tudi drugih dobro spomnim, da smo si nič kolikokrat rekli, z Janšem nič več… Tako da nisem ravno prepričan, da bo članstvo N.Si tako masovno podprlo Janšo in se izreklo zoper svoje vodstvo… In na koncu, tudi če mu uspe zmesti članstvo in volivce N.Si, bo pridobil nekaj pik, ampak še zdaleč to ne bo dovolj za vladanje… In čas hitro mineva, če večinski sistem ne pride čez noč, se mu zna maščevati…. Čas dela proti Janši in upam, čisto odkrito, da ga povozi…

    1. Kaže, da si še en, ki vidi le Janšo, ki sicer ima svoje hibe, ki pa nimajo osnove pri tebi.

      Janševa vlada je predsedovala EU le pol leta in smo videli, kako se je levica pokakala od strahu, ko je Janša takrat, ko je zmagal tretjerazredni, ponudila odstop.

      In če je Janša res tak problem, tega ne znate povedati na pravi način. Izpadli ste kot bedni antijanšisti. Kot bi poslušal levake, ki vse zlo vidijo v njem in so obsedeni z njim.

      Seveda je vprašanje, če dejansko si v NSi ali si dejansko le en levak, ki je izkoristil situacijo za dodatno sejanje razdora na desnici.

  5. Vi se kar tolažite butale levičarske nesposobne. Nobenega razkola ni na desnici. Bomo pa večinsko podprli Janšo. ki je edina garancija za demokracijo. Ne vidite kaj dela ta leva sodrga , še mal pa nas bodo popolnoma uničili…

  6. SDS sploh niso desna stranka, ampak skupek barbarskih članov komunistične partije, ki demolira in zavira napredek Slovenije že preveč let….kjerkoli drugje, bi jih družba že zdavnaj izločila iz političnega prostora….sicer pa, prihaja čas dokončne obsodbe brezjajčnega jajota, posledično pa samoizbris SDS iz političnega prostora….

    1. Nehote si se precej približal resnici. Res je, SDS je stranka faliranih komunistov kjer Janša še danes ni prebolel, da ga je premagal v boju za vodjo komunističnega podmladka Jožef Školjč. Spopad na levici med Janšo in ostalimi je spopad v istem gnezdu. Desno usmerjeni volilci pa nimajo nikakršne izbire. Tradicionalno meščanstvo in premožnejše prebivalstvo, ki so po tradiciji desni, so po vojni skoraj povsem iztrebili, kar jih niso pobili, so ušli čez mejo. Novonastali podjetniki večjih firm pa spet prihaja iz komunističnega tabora saj so le spretno izkoristili že obstoječe vodilne položaje, ter s pomočjo njihovih prav tako orientiranih bančnikov in pogosto osebnih tovarišev, poprivatizirali družbeno premoženje. Pa tudi tisti ki so začeli iz nič, se udinjajo levici. Med njimi so najbolj vidni Sandi Češko, Marjan Batagelj in organizator Jankovičevega slavja v Ljubljani Joc Pečečnik.

      Na strani tistih ki naj bi pa predstavljali krščanske vrednote, pa ne gre pozabiti in volilci niso pozabili prerivanja, razpadanja pa spet združevanja, vse z namenom zrušiti Peterleta, ki je bil edina markantna osebnost na tej strani. To prerivanje in izrivanje Peterleta se je začelo, ko so se združili Janša, Bavčar, Kacin … in razsuli prvo slovensko vlado, pa čeprav so bili sami v njej. Takrat so bili komunisti še v nokdavnu in so le začudeno gledali kaj se vendar dogaja.

      LDS je v tistih časih (oz. malo kasneje) še nategnil in za vedno osramotil še Ljuba Sirca, ki je izpadel popoln politični amater.

      Nekaj upanja je predstavljala še Grosova obrtniško podjetniška stranka, ki tudi ni znala ali našla kakšnega prepoznavnega in uglednega predstavnika tradicionalnega meščanstva.

      Skratka na desici nimamo nič, ker tudi kmečka stranka deluje podobno kot Desus, to je, da zastopa ljudi bolj po stanu, kot po nazorskem opredeljevanju. Če na prvi pogled to izgleda naravnost idealno za ustanovitev nove stranke, pa temu ni tako. Mediji so sovražni do vsega, kar ne prihaja iz jare gospode, kot so sami ali pa se za take imajo. Brez medijev pa danes ni nič in prav medijski prostor je pri nas najbolj degeneriran.

      Slovenija se mi vidi kot da hlepi po tujih gospodarjih, ker s tem da poveličujemo, volimo in dajemo medijski prostor ljudem, ki so poden od podna, ne pelje državo drugam kot v propad. Takih oblastnikov kot smo si jih mi izvolili, ne bi prenesla niti dosti večja država kot smo pa mi.

  7. Don Marko M je levičarski skrajnež, ki na smrt sovraži vse, kar ni levega. Janša mu le omogoča, da vse svoje sovraštvo in jezo projicira v enega človeka.

    Ko Janše ne bo več v politiki, ga bo za nekaj let vlačil na dan, tudi, če bo že mrtev. Potem se bo pa samoukinil.

  8. Se mi kar smilijo razni donoti in radoti, ko se jim še pri seksu prikazuje J.J.,
    Ko pa se pojavi kakšen opankar, pa takoj dobijo izliv.
    Da bi pa letelo kakšno perje na desnici, pa nisem ravno prepričan v to, se mi zdi, da je na levici veliko večji ravs.

  9. Pri vsem tem razmisljanju kako bi uredili arhive in njihove dostope, bi si lahko za vzgled urejenosti in dostopnosti vzeli BRD. (Nemcijo). Za casa DDR (Demokraticne Nemcije) je bila pri njih STASI v primerjavi isto kot v SFRJ UDBA. Dandanes ima vsak clovek dostop do aktov , preko interneta izpolni obrazec in dostop je prost… Zakaj bi morali vedno na novo iznajti kolo, ce lahko prevzames tisto kar je ze uvedeno in funktionira? Tu pa je se link kjer si lahko ogledate kako enostavna pot je v Nemske STASI arhive http://www.bstu.bund.de

  10. Lahko bi, ampak ravno Libertarec je dokončno objavil, kaj pravi novi zakon.

    Prejšnji zakon je ščitil le žrtve, današnji zakon ščiti rablje.

Comments are closed.