Razgledi s križa objektivne odgovornosti

Minuli teden se je v Sloveniji zgodilo nekaj do sedaj ne videnega. Zaradi objektivne odgovornosti sta odstopila vodilna moža organizacije večjega družbenega pomena. Ali sta to storila po lastni iniciativi ali na sugestijo višje instance ni toliko bistveno kot dejstvo, da v Sloveniji institut (objektivne) odgovornosti ni več »jeti, ki baje obstaja, a ga v praksi še nihče ni videl«.

Zgled z zanjo bolečim žrtvovanjem vodilnih intelektualnih ideologov katoliška Cerkev postavlja z namenom javne moralne katarze in novega začetka na finančno skromnejših, a duhovno bogatejših temeljih. Vendar se po prvih odzivih zdi, da s precedenčnim zgledom tovrstnega odpustka v dominantnih medijih in javnosti vsaj kratkoročno niso dobili. Ob prebiranju slovenskega tiska človek prej dobi občutek hijenskega napada na večnega ideološkega sovražnika v trenutku izkaza njegove ranljivosti, šibkosti. Vzorec, ki je zelo nevaren za demokratično družbo na splošno. Poglejmo zakaj.

V Sloveniji imamo ogromen problem v prevzemanju objektivne odgovornosti  na vseh družbenih nivojih, najbolj opazno pa v politiki, gospodarstvu, sodstvu.  Za razumevanje termina »objektivna odgovornost« je pomembno povedati, da ta izvira iz funkcije, ki jo nekdo zaseda in ne iz subjektivne vpletenosti v sporno dejanje. Kljub temu v Sloveniji za napačne odločitve na svojem področju praktično nihče ne odgovarja, razen z ogorčenimi vzkliki: »Zakaj neki, lepo vas prosim?!?«

Sedaj lahko ta strah pred prevzemanjem objektivne odgovornosti vsaj delno razumemo. Pred časom ga je najnazorneje opisal Zoran Janković, ko je zahteve po odstopu z mesta župana Ljubljane zaradi vpletenosti v korupcijsko afero zavrnil s pojasnilom, da bi javnost to lahko interpretirala kot priznanje krivde. Iz podobnih razlogov ne odstopajo ministri, poslanci, bankirji, menedžerji, oziroma kdorkoli, ki je za kakšen polom odgovoren po funkciji in ne nujno osebno. Sklepajoč po medijskih odzivih na odstopa Stresa in Turnška so njihovi strahovi upravičeni.

Katoliška Cerkev v Sloveniji se je tako znašla v lose-lose situaciji, saj njeno dejanje samožrtvovanja ni umirilo, temveč še potenciralo napade nanjo s strani njenih večnih kritikov. Ti gredo v absurdu spopadov ideologij tako daleč, da so se za uničenje intelektualnega vodstva domačega ideološkega sovraga na neki fiktivni ločnici med lokalno in globalno Cerkvijo pripravljeni (začasno) postaviti na stran matice. Vatikana torej, na račun katerega sicer ne štedijo z zaničujočimi ocenami o »tuji državi, ki preko lokalnih izpostav krade in zaseda našo, slovensko imovino«. Priložnostni zavezniški obrat torej, vreden logike »cilj opravičuje sredstva«, ki  je v matrici domačega kulturnega boja prej zgodovinsko pravilo kot izjema, in to na obeh straneh.

Med Vatikanom in njegovimi lokalnimi Cerkvami seveda ni kakšnih ločnic ali sporov, še manj med papežem in njegovo Cerkvijo. Samo v našem norem svetu se lahko v osrednjih TV poročilih (komercialke) sliši bebavost nepredstavljivega formata: »Papež Frančišek je udaril po katoliški Cerkvi …«. Papež je Cerkev, skupaj z množico kardinalov, ki so ga večinsko izvolili v rekordno kratkem času in ki skupaj s škofi, duhovniki ter laiki tvori največje svetovno duhovno občestvo.

A pripadajo mu ljudje s človeškimi slabostmi in napakami; od tod anomalije, kot so pedofilski škandali ali gospodarske katastrofe manjšinskih, lokalnih udov vesoljne Cerkve.

Prav zaradi tega je Cerkev organizirana tako, da lahko v ud, ki jo pohujšuje, zareže brez večje škode za nedolžno večinsko občestvo. Nadškofije in župnije so tako samostojne pravne osebe in same prevzemajo odgovornost za svoja dejanja.

Pozivi celotni Cerkvi na Slovenskem k poplačevanju dolgov so tako všečni hujskaški propagandni populizem, ki pravno-formalno nima nobene podlage, kar seveda tisti, ki ga za notranjepolitične potrebe razpihujejo, zelo dobro vedo.

Kdo bo torej po tej logiki vrnil prihranke kupcem delnic državne NKBM, ki so jih pred leti kupili po 28 evrov, danes pa so vredne 0,1  evra? Kdo bo davkoplačevalcem vrnil milijarde, vložene v državne banke ali stomilijonska proračunska nakazila v propadajoča podjetja? Ste morda zasledili, da je za izgube države in državljanov kdo prevzel odgovornost, morda odstopil, ste slišali kakšen priimek? Znana niso niti imena odgovornih, kaj šele, da bi od njih kdo terjal vračila dolgov.

Od Mariborske nadškofje se bo terjal njen dolg – 27 milijonov evrov, zaradi katerega bodo izgubili praktično vso iztržljivo imetje. Ostali dolg je na ramenih podjetij/skladov, ki so bili v njeni posredni lasti. In z njihovim bankrotom je materialno največ izgubila prav Mariborska nadškofija sama.

A s tem si ne umije rok moralne krivde, ki izvira iz dejstva, da je certifikate v svoje družbe pridobivala na podlagi zastave svoje avtoritete in zaupanja, kar je zlorabila s tvegano ekonomsko politiko na gospodarskih trgih.

Vendar bi ozaveščen vernik moral znati ločiti med moralno/duhovnim in materialnim poslanstvom Cerkve ter svoj certifikat, če že, v cerkveni Zvon vložiti po izključno ekonomski logiki. Slednja pravi, da bi s prodajo delnic v Zvonih še leta 2009 zaslužil večkratnik vložene vrednosti. Danes tega denarja seveda ni, kot je izpuhtel v stoterih ostalih delniških skladih, pidih in drugih gospodarskih subjektih, kamor so ljudje vložili svoje certifikate, prihranke in denar. Vzel ga je vrag z imenom »svetovna gospodarska kriza«.

Odstopi nadškofov iz objektivne odgovornosti so tako upravičeni v smislu priznanja moralno/etične krivde Mariborske nadškofije za pretirano ukvarjanje s poslanstvom, ki ni izvorno njeno. To kazen bo pošteno plačala tako v materialnem kot moralnem smislu. Le verniki lahko razumejo, da je za tovrstno kesanje slovenska Cerkev žrtvovala veliko. In na njih je, da bo bodo to žrtev znali spoštovati in sprejeti.

Od večnih ideoloških nasprotnikov Cerkve tega priznanja niti ni pričakovati.

>

6 thoughts on “Razgledi s križa objektivne odgovornosti”

  1. Pedofilija je res človeška slabost, lastnost ki bi jo radi izkoreninili. Da pa se lahko razmahne do proporcev, o katerih poslušamo v raznoraznih škandalih z vseh vetrov, pa je potrebno sistematično prikrivanje in toleriranje, torej je to poleg človeškega to še sistemski problem.

    V primeru sistemskih problemov pa bi morali govoriti o osebni odgovornosti vodstva, ne o objektivni odgovornosti. Kes so osebno poklicani in odgovorni za delovanje tovrstnih sistemov.

    Vprašanje je torej, ali je šlo za sistematično odločitev vrha cerkve, da se bo vstopila v tvegane investicije, ali so jo v to praktično prisilili razni loose canonists tipa Krašovec in zunanji manipulatorji tipa Miran Kramberger, še preden je lahko v razumnem roku odreagirala.

    Pri miljardi izgube mislim, da je odgovor precej jasen.

  2. Rok, včasih jih pa res pihneš…….dajmo bit vsaj malo resni – če ne bi Frančišek ukrepal, za ka rbi mu morali biti slovenski katoliki zelo hvaležni, bi se lopovluk slovenske RKC vlekel v še hujše barabije in posledice slovenske RKC…..
    sprenevedanje, da se sprejemanje in priznanje odgovornosti za svoj adejanja ne splača, zaradi, kot praviš, “še večje gonje zopre tistega”, ki jo je sprejel, je zgolj sprenevedanje….
    dejstvo je pač, da noben vodilni slovenske RKC sam od sebe ne bi prevzel nobene odgovornosti sam od sebe…..če smo iskreni, je tudi v tem primeru niso…..
    samo “kazensko” so bili poslani na sobotno leto, obenem pa Stres in kompanija še vedno trdijo, da nimajo nič s polomi Mariborske škofije in še česa…..torej, o kakšnem sprejemu odgovornosti sploh govoriš…..
    že to, da je takšen redoljuben nastop navdušil celo mene, kot še lepo število državljanov, ki sploh nimamo nič s RKC, bi si morali slovenski katoliki šteti v čast končno pravega šefa…..obenem je Frančišek s to gesto tudi direktno nastavil ogledalo našim politikom, sploh šefom v naši politiki…..pokazal in dokazal je, da imamo v parlamentu vse po vrsti brezvretenčne enojajčne šefe, ki nimajo niti toliko človeškega v sebi, da bi javno pozvali lepo število njih na odgovrnost, kaj šele, da bi sprožili postopke proti njim….in to velja za vse naše dosedanje premiere in predsednike…..
    in ja, v tej zgodbi se splošna vznemirjenost naroda ne dogaja zaradi prekomande Stresa in ostalih, ki še pridejo, ampak narod jezi ravno to sprenevedanje Stresa in kompanije, da niso nič krivi…res čudno, da nekoga prestavijo v osamo, ker ni bil nič kriv….to pa je že zelo komunistična metoda, kajne…..
    predvsem pa je narod zdaj razgret, ker se zdaj, ko bo treba vse te pokradene milijarde in še kaj vračati, poskušajo nekateri v slovenski RKC distancirati od Mariborske škofije, kot bi ne bila sestavni del RKC…..velja seveda tudi za vsa ta podjetja v cerkveni lasti, ki so te barbarije izvajala po diktatu slovenskih cerkvenih voditeljev, nenazadnje so to njihove firme…..
    po tvojem se torej lahko začnemo igrati po novih pravilih, po sistemu “naj plača, kdor je to naredil”…..torej bi se po tvojem moral narod povsem distancirati od recimo plačevanja Izbrisanih, slabe banke in vseh spočetih kozlarij naših politikov, ker je to, po tvojem, njih zadeva…..
    a to seveda žal ne bo šlo…….mogoče nisi razumel, ampak narod še najmanj brigajo imena tega lakomno grabežljivega lopovluka slovenske RKC, narod zanima samo, kdo bo to škodo popravil in povrnil ljudem….če bodo slučajno nekateri naši parlamentarci, ki so imeli ravno tako prste v tej cerkveni marmeladi poskušali, kar sicer ravno počnejo, prevaliti to 1,5 milijardo povzročene Stres – Štuhec škode v slabo banko, torej na plačilo prav vsem državljanom, potem je jasno, da bo počilo kot še nikoli do sedaj in katolikški Rodeti bodo spet sami sebi smileči razlagali, da nihče ne mara katolikov…..
    greh neha biti greh samo takrat, ko se ga temeljito pravično popravi in ne ponovi več…..ampak, saj to vas je Frančišek že naučil, mar ne….

  3. Don, vsi ga včasih pihnemo. Toda Rok ga po mojem res ni. Preprosto ne verjamem, da si tako omejen, da ne bi razumel poante Rokovega zapisa. Prav to me včasih pri tvojih zapisih zelo zmoti. Ko začutiš priložnost planeš na polno s svojmi manipulacijami in polresnice prodajaš kot zacementirane večne resnice.

    Ne želim biti Rokov advokat, kajti precej mi manjka do njegovega jasnega prikaza določenega družbenega pojava. Tudi tebi ne bi rad razlagal, kaj je hotel povedati Rok, kajti to znaš tudi sam. Povedal bi ti rad le, da ni lepo, da svoj intelekt trošiš oziroma kvariš s svojimi manipulacijami.

    Kaj je torej z vsemi tistimi preostalimi milijardami, ki jih nista ukradla Stres in Štuhec?

  4. @Marko: Sicer načeloma ne odgovarjam “prepričanim”, ker mnenja ne glede na vse ne bodo spremenili, a ker si naš redni bralec, obenem pa menim, da nekatere tvoje netočnosti in zavajajoče trditve ne izvirajo iz zlonamernosti, ampak iz iskrenega prepričanja v svoj prav, sem si pripravljen vzeti čas za odgovor. Z zavedanjem seveda, da do skupne točke tu ne bova prišla.

    Problem pa je v tem, da je zadeva preveč kompleksna in spolitizirana, da bi se ji dalo priti do dna brez obširne obdelave in spuščanja v detajle, s čemer pa nočem moriti bralcev bloga. Če vztrajaš, lahko to debato narediva po mejlu, v javni odgovor pa ponujam poenostavljeno karikaturo, ki bi lahko bila dovolj jasna za (površinsko) razumevanje situacije.

    Zadeva je podobna, kot da bi ti bil predsednik taborniškega društva, ker pa bi potrebovali denar za organizacijo taborov, izletov, izobraževanja in podobno, bi v imenu društva ustanovili podjetje, ki bi plemenitilo društveno premoženje in s prihodki od katerih bi potem izvajalo svojo dejavnost. Na vrh podjetja bi postavili po vaši oceni zaupanja vredne strokovnjake in jim prepustili, da vodijo gospodarsko dejavnost, na katero se sami ne spoznate, vi bi pa se še naprej ukvarjali s taborniškimi aktivnostmi. S pridobljenim denarjem bi v taborništvo uvajali otroke in mlade, organizirali bi taborniške izlete, jih izobraževal v svoji dejavnosti, vzdrževal bi taborniške objekte, ki bi zaradi svoje zgodovinske vrednosti bili pomembni tudi za narod in državo itd..

    Na eni točki bi se tebi in drugim vodjem društva zazdelo, da podjetje deluje preveč tvegano na trgu , vendar bi vas menedžerji prepričali, da oni že vedo kaj delajo in da se vi na te zadeve itak ne spoznate. Čez čas bi vam ob globalnem gospodarskem preobratu zadeve postale še bolj sumljive in vpoklicali bi nove strokovnjake, da pregledajo poslovanje. Ti bi ugotovili, da so podjetja prezadolžena, vendar je za umik prepozno. Od tu naprej lahko gre še zgolj za “damage control”, bi vam dejali.

    Čez čas bi zadeva kolapsirala in za podjetjem, katerega je ustanovilo tvoje taborniško društvo, bi ostal velik dolg. Zaradi tega bi izgubili vse premoženje društva, ne pa tudi premoženje zveze društev tabornikov, na katero bi prav tako padla temna luč. Zato bi tebe in ožje sodelavce v društvu vodja zveze tabornikov pozval k odstopu, ti bi to tudi sprejel in javno priznal svojo objektivno odgovornost, poudaril pa, da nisi neposredno kriv za poslovanje podjetja, saj so ga ti vodili in nadzirali drugi ljudje – ekonomski strokovnjaki.

    V konkurenčnem združenju skavtov pa bi za vse okrivili tebe, ker si kot markanten, razgledan vodja nevaren njihovi dejavnosti in si jim bil s svojim intelektom v preteklosti že večkrat “pain in the ass”. Zato bi tvoj odstop izkoristili, da te čim bolj očrnijo in krivdo javno kolikor se da prevalijo nate. Ker pa jim je konkurenčna celotna zveza tabornikov, bi zadevo posplošili nanjo in od nje kot celote zahtevali, da povrne dolgove, ker bi vedeli, da bo to palilo med jezno javnostjo in tabornikom močno pokvarilo ugled. Ne bi jih zanimalo, da gre za zgolj eno društvo v zvezi in da si v vsem skupaj največ izgubil ti sam z vašim društvom ter da nisi osebno vpleten, ampak si v bistvu zaupal napačnim ljudem. O odgovornosti teh pa se nič ne govori, ker pač v kontekstu propagande kulturnega boja niso zanimivi.

    Kakšna je torej tvoja krivda in odgovornost? Zagotovo moralna, etična in po funkciji, torej objektivna. Si hkrati osebno kriv za napačne odločitve podjetja? Ne, ker si za to imel druge ljudi, ki si jim zaupal, a so tvoje zaupanje izigrali. Je prav, da si bil odstopljen? Je, ker si s tem dal zgled in postavil visoke standarde. Ampak si zaradi celotne zgodbe slab, pokvarjen človek, kakršnega te recimo želi pokazati konkurenčna skavtska organizacija, nek XY bloger oz. vsak, ki ki ima 5 minut časa? Nisi. Morda si bil v konkretni zadevi naiven, neodločen, prezaupljiv, nisi pa lopov, prevarant.

    Poenostavljeno sicer, a vendarle, približno takšna je zgodba nadškofov Krambergerja, Stresa in Turnška.

  5. Vendar je nek podpredsednik taborniškega društva nagovarjal še vse taborniške starešine, da so se aktivno podali v nabirko tujega denarja v upravljanje, si ga poleg tega precej izposodil in nagovoril tabornike še v zbiranje starega papirja in podobnega, da je zbral dovolj za ustrezno investicijo. Poleg tega je na vse ugovore, da je tako početje tvegano, da je marsikaj celo neetično, globoko molčal, včasih rekel kvečjemu kaj o nestrokovnosti, če ni kdo iz njegove okolice še prijavil zraven kakšno cinično.

    Za kaj takega je odgovoren ne samo objektivno, ampak osebno.

Comments are closed.