Snowden, državni udar in vprašanje Vladi za milijon dolarjev

“Prav bi bilo, da v Sloveniji razmislimo o zatočišču za Snowdna”  se je včeraj medijem zaupal dolgoletni diplomat, Zaresovec Ivo Vajgl. Vsakomur, ki ni na ta svet priplaval po žlici goveje župe je jasno, da tako pogumno in smelo izjavo lahko poda samo politik, katerega stranka je na zadnjih volitvah prepričala 0,5 % glasujočih državljanov.

Če bi, bognedaj, bilo kaj drugače in bi Ivo Vajgl danes bil zunanji minister Slovenije, bi s Falconom poletel v Kirgizistan ali katero drugo svetovno vukojebino, da ga kakšen preveč predrzen novinar ne bi slučajno povprašal o stališču Slovenije do podelitve azila Edwardu Snowdnu.

Našim levičarskim politikom in njihovim medijskim apologetom ne moremo zameriti protiameriških, protiimperialističnih, protineoliberalinih in kar je še teh »proti-Zahodnih« prepričanj. Navsezadnje živimo v svobodni državi in ne v kakšnemu Egiptu, Kitajski ali Severni Koreji in zato jih imajo pravico izražati, z njimi prepričati ljudi, osvojiti in obdržati oblast. Vsaj njihovi volivci pa jim lahko zamerijo, da vso glasno junaštvo v boju za pravični svet po njihovih nazorih in prepričanjih izpuhti v trenutku, ko prevzamejo odgovornost za vodenje države. Poglejmo par primerov.

V zadnjih nekaj dneh se je v svetu zvrstila serija dogodkov, ki so s stališča človeka levih miselnih obzorij povsem nesprejemljiva. No, mnogi od njih so nesprejemljivi tudi za prepričanega demokrata, ampak to za naš primer ni bistveno.

V neki ne nepomembni državi je vojska izvedla državni udar, odstavila demokratično izvoljenega predsednika ter prevzela oblast. Pozaprla je več sto politikov vladajoče stranke, mimogrede pa še vdrla v studio pomembne mednarodne televizijske hiše in kar med oddajo v živo aretirala producente, novinarje in goste, ki so razpravljali o dogajanju v državi.

Neka druga osovražena svetovna velesila se je lotila lova na življenje in smrt človeka, ki je izdajal njene državne skrivnosti. Ta je ujet na letališkem terminalu tujega letališča in si neuspešno prizadeva pridobiti azil v kateri od držav sveta. Predsednik »prizadete« države je v gonji za izdajalcem šel tako daleč, da je pri evropskih zaveznikih dosegel prizemljitev in pregled letala predsednika neke druge suverene države, za katerega je sumil, da kot slepega potnika prevaža iskanega »žvižgača«. Sumi so se izkazali za neutemeljene in nastal je mednarodni škandal.

In zdaj vprašanje za milijon dolarjev: kakšno je stališče Vlade Republike Slovenije do teh mednarodnih dogodkov?

Ste predsednico vlade videli o tem spregovoriti na televiziji? Je kdo nanjo v zvezi s tem naslovil novinarsko vprašanje?  So osrednji mediji uraden odnos Slovenije do teh perečih vprašanj mednarodnih odnosov obravnavali na naslovnicah časopisov, političnih revij in spletnih portalov?

Nak. Stališča do omenjenih mednarodnih dogajanj ni zavzela niti leva vlada, niti se to ne zdi pomembno osrednjim medijem, čeprav sicer ne enim ne drugim ne moremo očitati izredne občutljivosti na tovrstna »kratenja človekovih pravic in dostojanstva«, sploh kadar so v opozicijski drži. Ste prepričani, da ne bi premier Janša na prvi mogoči novinarski konferenci prioritetno dobil servirano novinarsko vprašanje: »Ali bo Slovenija ponudila azil Edwardu Snowdnu?«

Problem leve vlade in njej naklonjenih osrednjih medijev je naslednji. Preganjanje Edwarda Snowdna v njihovih očeh res ni nič drugega kot mednarodni terorizem ZDA in njim podložnih EU držav ter nepredstavljivo kratenje človekovih pravic. Če bi bili v opoziciji, bi nemudoma zahtevali ostro obsodbo teh dogodkov s strani uradne državne politike Slovenije, čim hitrejšo ureditev azila za preganjanega borca za človekove pravice, sklicali bi izredno sejo parlamenta ter ob neaktivnosti zahtevali vsaj odstop zunanjega ministra, če že ne celotne vlade. A na žalost trenutno niso v opoziciji, zato jim je pot do uresničitve teh plemenitih dejanj onemogočena.

Naslednja ovira je nepriročno dejstvo, da tovrsten »teror« nad človeško svobodo izvajajo države, katere vodijo njihovi politični zavezniki – najbolj levičarski predsednik v zgodovini ZDA Barack Obama ter socialistični vzornik na čelu Francije Francis Holland, ki je tako učinkovito zaprl zračni prostor letalu bolivijskega predsednika.

Morda se naši vladajoči v tesnobi jaza zmedeno sprašujejo, kako je vendar mogoče, da tako postopata politika levih nazorov, ne pa kakšna desničarska skrajneža Bush in Sarkozy, a svojih ust seveda ne bodo odprli. Pa tudi mediji se previdno izogibajo imenom in pišejo zgolj o ZDA in Franciji, dejstvo o levi politiki na oblasti je v tem kontekstu omembe nevredno načelo, ki se ga je iz pragmatičnih razlogov bolje izogibati. »Konservativnega skrajneža« Georga W. Busha bi ob tovrstni situaciji secirali do zadnje tinte črnila.

In navsezadnje, v Egiptu se je res zgodil državni udar. Predstavljajte si, da bi v Sloveniji po množičnih protestih privržencev stranke SDS vojska, naklonjena Janezu Janši pod parolo »zaščite zahtev ljudstva« odstavila Alenko Bratušek, v zapor strpala Lukšiča, Möderndorferja, Majdo Potrata in Tamaro Vonta ter bi v ponedeljek ob pol desetih zvečer Darko Njavro s kalašnikom v roki vkorakal v Studio City in s scene odnesel Marcela Štefančiča z rednima gostoma Vladom Miheljakom in Pavletom Gantarjem vred. Scenarij se zdi tako absurdno nemogoč, da meji na blaznost, a egiptovska demokratična pomlad v svojem bistvu ni doživela nič drugega kot natanko to.

Ste v naših medijih zasledili navale zgražanja, ali vsaj problematiziranja odvijanja tovrstnega scenarija v Egiptu? Kje pa, komentatorji se takšnim ocenam opravičujoče izmikajo, češ, da je intervencija vojske, »ki ima v afriškem svetu drugačno vlogo, kot na Zahodu« pač razumljiva, saj je Muslimanska bratovščina na oblasti pravzaprav skrajna verska organizacija, ki hoče v tej državi uveljaviti neka svoja pravila, skratka vladati po lastnih načelih in prepričanjih. To, da je bila šele pred enim letom s strani tihe večine egiptovskega ljudstva demokratično izvoljena na oblast, je še eno za kontekst neprikladno dejstvo, ki ga je nevednemu in ustrezno nepoučenemu bralcu bolje zamolčati.

Predstavljajte si mnenjske voditelje, kako se jim v vlogi slovenske premierke pred očmi prikazuje Ljudmila Novak z najnovejšim zakonom javnega bičanja po golem hrbtu vseh, ki bi kršili zapoved spolne vzdržnosti pred poroko. Slikovitost tovrstnih predstav pojasni marsikatero naklonjeno besedo posilstvu vojske nad mlado egiptovsko demokracijo.

Največ o uredniški politiki medijev in delu novinarjev ne pove tisto, o čem poročajo in kako poročajo, ampak tisto, kar zamolčijo, je znana resnica medijskih študij, ki jo lahko v aktualnem primeru posplošimo tudi na našo vladajočo politično garnituro.

Pri tem politikom, novinarjem in urednikom ne moremo očitati (ne)legitimnosti prepričanj in nazorov, sporna in za demokracijo nedostojna je ta v nebo vpijoča manipulativna dvoličnost kreiranja in obravnave družbeno-politične realnosti.

Če bi Alenka Bratušek ostala zvesta političnim načelom ne glede na agregatno stanje o/pozicije, verjetno ne bi pridobila simpatij in strinjanja vseh državljanov ali političnih nasprotnikov,  bi si pa zagotovo zaslužila njihovo spoštovanje. In če bi mediji ohranili enakovredno kritični odnos do identičnih ukrepov katerekoli politike na oblasti, morda ne bi pridobili večjega števila bralcev, bi pa pridobili kredibilnost in si zaslužili njihovo zaupanje.

Načelnost, spoštovanje, kredibilnost, zaupanje.  Le kdo se s temi arhaizmi danes sploh še obremenjuje.

>

7 thoughts on “Snowden, državni udar in vprašanje Vladi za milijon dolarjev”

  1. zelo dobro, Rok…..glede Edwarda Snowdna je povsem jasno, da sta (namerno) zatajila tako Bratuškova, kot janša, v bistvu kar cel parlament, Vajgl pa je itak, milo rečeno, skvasil neumnost s ponudbo azila…..
    bilo bi sicer odlično za promocijo naše države, če bi se Snowden nastanil pri nas, a tudi njemu je jasno, da so naši parlamentarci, z Bratuškovo in janšo vred, zgolj ritolizniki Merklove in Obame in bi ga jim predali še preden bi pristal na Brniku…..zato pa Edwarda Snowden Slovenije niti ni uvrstil na svoj azilski seznam držav…..
    o naših medijih pa ne bi spet izgubljal besed, ker si jih enostavno ne zaslužijo več…..

  2. Tehten očitek aktualni vladi, ki žal ne gre brez žalostink za izgubljeno SDS vlado in obtoženim Janezom Janšo. Tako kot je rekel Don Marko M, eni in drugi so le marionete ki izpolnjujejo evropske direktive o odvzemanju zadnje trohice samostojnosti drugorazrednih držav EU, in spreminjanju v kolonije koloniziranih kolonizatorjev.
    99%

  3. Komentatorja sta pa leva skrajneža. Jasno, da je bila Janševa vlada dobra, Bratuškova pa zanič, saj samo dviguje davke.

  4. Ja Alojz, kdor ni z Janšo, je proti njem! Prepovedano kritizirati, prepovedano misliti. Kot v starih dobrih sfrj časih.
    Game Orwell!!

  5. Canis Lupu, ne sodi drugih po sebi. Če nisi za levake, si pa za Janšo. Nikogar nisem poskušal utišati, kar bi mi ti rad podtaknil.

    Vlada Alenke Bratušek dejansko izvaja program Janševe vlade, kar se tiče varčevanja in slabe banke, le, da slabše – nanjo letijo kritike iz EU, niža plače namesto odpušča – in kar je najhuje viša davke.

    Janševa vlada je torej šla v pravi smeri – neprijetni a nujni ukrepi.

  6. Iz bloga Don Marka M in njegovih komentarjev, je vsakemu, ki ni skrajni levičar, jasno, da je skrajnež.

    Canis Lupus – ti pa že članku očitaš janševizem, čeprav tega v članku ni.

Comments are closed.