Menjava vlade med krvjo, znojem in solzami

»Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja« je v diplomskem delu raziskovala nova slovenska mandatarka in treba je priznati, da ji bo strokovni background pri opravljanju vloge, za katero je bila izbrana, nedvomno koristil bolj, kot kakšna doktorska disertacija iz samoupravljanja nekaterih naših uglednih univerzitetnih profesorjev.

Tako v pogajanjih za sestavo vlade kot pri morebitnem vodenju države v obdobju do (predčasnih?) volitev bo Alenki Bratušek namreč pogosteje pošteno vroče kot pa prijetno hladno ob prvih spomladanskih sapicah. V nasprotju s prepričanjem večine Slovencev namreč evforija ob slovesu velikega sovraga (pokali so celo ognjemeti), ne bo pokrila luknje v slovenskih bankah, sprožila rasti BDP in znižala primanjkljaja v državnem proračunu.

Naj se še tako zmrdujemo nad izjavo padajočega premiera o virtualni realnosti s TV ekranov, je v njej precej resnice, kar sem navsezadnje konkretno ponazoril v prejšnjem zapisu. Razlika je zgolj v tem, da se bo val diskreditacij in poniževanja dela vlade s časopisnih naslovnic Dnevnika, Dela, Mladine, preselil na Politikis, Reporter in Demokracijo, Mojca Pašek Šetinc pa bo doživela veliko razsvetljenje, kako je v tej državi kar naenkrat vse v najlepšem redu.

Ker je simpatizerstvo večine mainstream medijev do levih vlad vendarle obratno sorazmerno z (ne)naklonjenostjo do desnih koalicij, lahko pričakujemo medijski support vladi pri prepričevanju ljudstva, čemu vse se bo, zaradi hujših časov, vendarle treba odpovedati. Bratuškini koaliciji (če bo seveda nastala) bo tako precej lažje, kar je v teh časih navsezadnje dobro tudi za Slovenijo.

Kakšnih večjih obratov glede na sedanjo vladno politiko v koaliciji pod vodstvom Bratuškove vendarle ni za pričakovati. Eno je namreč opozicijsko všečno govoričenje brez posledic, prevzem odgovornosti za težo svojih dejanj v mednarodnem okolju pa je nekaj čisto drugega.

Tako lahko pričakujemo zgolj kozmetične spremembe za alibi izrečenega v opozicijskih mesecih. Populistično, a neefektivno prekladanje ministrstev ter organov v sestavi, rebalans proračuna iz enega žepa v drugega, predvsem pa dvig davkov. V prvi vrsti dvig DDV za vsaj 2 odstotni točki, saj gre za tako enostaven ukrep, da ga lahko ob večernem čiščenju pisarn mimogrede izvede čistilka, v blagajno pa neposredno prinese 300 milijončkov čistih prihodkov. Zakaj bi se »matrali« po nepotrebnem, je logika, ki je navsezadnje všečna, za spregled kolateralnih posledic vpliva na najšibkejši sloj pa bodo z umikom srce parajočih zgodb o lačnih otrocih poskrbeli medijski spin doktorji.

Veseli bi lahko bili, če bi tako enostaven in kratkoročno učinkovit ukrep predstavljal deus ex machino za slovensko zablojeno javno-finančno situacijo. A resnica je, da bo kakšna plača v javnem sektorju morda (začasno) še ostala višja, Štrukelj in Taufer pa bosta dobila alibi za pohvalo nove vlade, ki »za razliko od prejšnje razume malega človeka«. Čez pol leta pa se bomo znašli v popolnoma enaki finančni situaciji, a s 70% dolgom na državni BDP ter 22% DDV-jem na plečih slovenskega potrošnika.

Zato Bratuškovi slej kot prej ne bo preostalo drugega, kot da po zgledu Francoisa Hollanda (mimogrede – ste opazili, da se o razmerah v Franciji kar naenkrat v slovenskih medijih več ne piše?) požre kak cmok in naredi tisto, kar je potrebno in kar bodo od nje zahtevale evropske institucije, na čelu s tistimi, ki nam posojajo denar. Pred tem jo lahko rešijo le pravočasne predčasne volitve, do katerih bi nekako zvozila brez prevzetja odgovornosti za sanacijo bank in proračuna. Ter seveda Virant, če bo nad oportunistično strankarsko držo prevladala trezna ocena programske nekompatibilnosti s socialističnim jedrom nastajajoče koalicije.

Pred koncem se besedo ali dve spodobi nameniti padlemu vodji, za katerim, pravijo, da bomo jokali, brez da sam potoči solzico. Predčasno slovo svoje druge vlade si je Janez Janša zakuhal sam. Težko mu oporekamo v trditvi, da ga je medijski mainstream dolga leta sistematično demoniziral ter rušil in verjetno drži, da je njegovim novinarskim nasprotnikom na koncu tudi uspelo. A v tej igri jim je z neozdravljivim cinizmom in medijskimi protiudarci vseskozi dosledno asistiral. Na koncu je strateško modro odločitev o umiku zameglila osebnostna frustracija egocentričnega karakterja, ki je onemogočila »nadaljevanje politike z drugimi sredstvi« – s prav tako sposobnimi ljudmi na vrhu vlade in SDS.

Najbolj tragična posledica za stranke slovenske pomladi tako ni padec vlade, ampak situacija, v kateri je slovenski desni intelektualno-politični potencial (p)ostal ujetnik SDS in njenega predsednika. Eden izmed politikov prve klase, za katerega zgodovina kaže, da ima na koncu vedno prav, je izjavil, da Janez Janša nikoli več ne bo sestavljal vlade. In res, v ohranjanju statusa quo slovenska politična desnica na praznik demokracije ne bo dobila relativnega zmagovalca, pa če volitve ponavljamo do onemoglosti.

Tovrstna blokada je breme, pa tudi priložnost. Vzpon državnika novega kova je dokazal, da je napočil čas za ljudi s povsem drugačno logiko razmišljanja in pristopa do sodobnega političnega diskurza. Na obrobje potisnjenem delu slovenske pomladi se gradi politik, ki bi lahko dosegel velike stvari. A le, če ga, kot kakšnega mladega prikupnega prašička, ne bodo zaklali mesarji lastne opcije in si roke obrisali v imenu zgodovinskega stavka »njegova kri na nas in na naše otroke.«

Znoj za Bratuškovo, solze za Cukjatija, kri pa za … ? Upajmo, da se ji bomo tokrat izognili.

>

8 thoughts on “Menjava vlade med krvjo, znojem in solzami”

  1. “V prvi vrsti dvig DDV za vsaj 2 odstotni točki, saj gre za tako enostaven ukrep, da ga lahko ob večernem čiščenju pisarn mimogrede izvede čistilka, v blagajno pa neposredno prinese 300 milijončkov čistih prihodkov.”

    Rok,
    tvoj vnaprejšnji cinizem je ponarodel. Spadaš med 99 % ljudi, ki menijo da obvladajo makroekonomijo in da lahko o njej kompetentno razpravljajo. Čudi me pa, da ti in tvoja večina ne razpravlja z npr. vodilnim strojnikom. Povsem jasno, tisti ki strojništva nismo študirali smo “mrzli” v tej panogi. Zato smo o tem tiho. In se v stroko ne spuščamo.
    Tudi makroekonomija je kompleksna veda. Vse življenje jo je treba študirati, pa še vedno lahko kiksnemo pri ukrepih. Pošteno bi bilo Rok, da bi se ti in tvojih preostalih 99 % ljudi samoomejili in ne bi presojali makroekonomije. Ker v resnici (skupaj z mano, ki sem sicer en izpit iz nje vendarle naredil) o njej nimamo veliko pojma.

    1. Rado, kako si patetičen, ko pa je jasno, da ti nimaš pojma, moti te pa le ena stvar – in sicer, da ne hvali levice brezglavo tako kot ti in brezglavo šimfa desnice.

    2. Po drugi strani pa niti ni treba biti ne vem kakšen strokovnjak za finance, da si sposoben narediti enostavno računico.

      Podjetja večinoma skoraj ne delajo dobička, ali pa je minimalen. Torej je jasno, da, če jim bo država pobrala več DDV-ja, bodo morali to prenesti ali na višanje cen ali pa na nižanje stroškov – zaposleni so pa večinoma največji strošek.

      Kar je še ironija, višji DDV pomeni višjo aboslutno vrednost zneska, kar pomeni, da bo revnejšim glede na njihove prihodke vzeto več, kot sicer. Produkt se bo zaradi višjega DDV podražil za X EUR, kar pa revežu pomeni več kot bogatemu.

  2. Rado, z opravljenimi “temelji ekonomije” pri Lahu na FDV mislim, da sem vendarle absolviral več ekonomskega (pred)znanja kot kakšen študent na tekstilnem faksu, oziroma dovolj, da si po potrebi upam komentirati tako kompleksno finančno reformo, kot je dvig DDV.

    Za kaj več pa, se povsem strinjam s teboj, da nas 99% državljanov nima pojma, kaj in kako je makroekonomsko politiko vodila skupina strokovnjakov okrog ministra Šušteršiča. Zanimivo pa, da vsi mi, bolje kot oni in še kakšen Damijan, Lahovnik ter Masten povrhu, vemo, kako je slaba banka največja katastrofa za naš bančni sistem, državni holding pa veleizdaja slovenskega naroda.

    Zato se, kar se teh stvari tiče, raje zaupam ekonomistom (in ne recimo kakšnemu profesorju politologije) in jih sam ne komentiram.

    Vse drugo pa bo pokazal čas.

  3. ha ha ha, Rado, ja pa kaj se ti sploh oglašaš in nakladaš o kompetencah, samoomejevanju itd….si ti mogoče ekonomist, mogoče ekonomist-filozof, gospodarstvenik, podjetnik…., pa od kje hudiča ti kompetence no….edino kar je jasno je to, da če bo Jankovič rekel, da je črno, pravzaprav belo, boš ti to prodajal naprej pa četudi je popolnoma skregano z logiko, enako sedaj dela Bratuškova, Lukšič…..pa kdo vas je šolal, da tako prednjačite v nerazmišljanju?!!
    konkretno:
    dvig ddv-ja(eni se še spomnimo, kako so nam pred volitvami prodajali Jankoviča kot človeka z čutom za male ljudi) se pravi enako se prodaja tudi njegova naslednjica, in ti ljudje zagovarjajo dvig iz razloga kot pravijo, ker bo bolj prizadel bogate kot pa reveže ja pa kaj vam ni jasno, vzemi delavcu z 500€ še 2%, ali predsedniku vlade z 5000€ 2% ali direktorju z 200.000€ še 2%, kdo bo bolj pogrešal ta dva %?!!
    gledano makroekonomsko dvig DDV-ja lahko zagovarjaš iz dveh razlogov, prvega je omenil že bloger(rok), dviganje davkov je pač, najlažje kar lahko postori še čistilka to drži in drugič, dvig DDV-ja zajame največji del populacije, ki troši zato je izplen za državo daleč največji, če bi Bratuškova povedala tako bi si človek rekel ok. vsaj po pravici je povedala, če pa dvig zagovarja iz zgoraj navedenaga, si pa pač ne moremo razlagat drugače kot, da je totalna populistka, ali pa da ne zna razmišljat, oz. najbrž oboje, ker pravzaprav v samem bistvu, uboga in zagovarja interese nekoga zadaj, ki se želi prikazovat kot pravičnega solidarnega ljudskega, pa to ni in nikoli ni bil…..naša “levica”
    kaj povzroči dviganje davkov in demoniziranje bogatih in uspešnih smo lepo videli v Franciji in spet ti ukrepi ne premorejo logične razlage, zakaj še dodatno obdavčevat uspešne ljudi, ti že po sami logiki, zaradi svojega uspeha več trošijo, se pravi, državi plačajo več, kot nekdo z nižjimi dohodki to ti pove že sama logika, se pravi spet pridemo do enakega zaključka, dviganje davkov in demoniziranje zgolj zaradi populizma, zato ker so časi pač takšni in je potrebno zaradi lastnih interesov zavajat ljudi, da prideš do oblasti nato pa se ti zgodi kot podobno velikemu francoskemu socialistu vsi pa vemo, da je eksperiment socializem klaverno propadel……

  4. Rado; ker si ¨svetski ćovek¨bi bilo dobro od tebe zvedeti, kako izumiti kakšno boljšo finto, da bi svetovne dobrine razdelili na enake dele.
    Ker je tvoj um omejen s samo eno ekonomsko računico od tebe kaj takega ne moremo pričakovati.
    Potrebno je resetirat vse ekonomiste, ki niso pripravljeni delat za dobro vsega človeštva z njihovimi somišljeniki vred, se pravi tudi ti spadaš v kategorijo lahkoh zaslužkarjev, ker podpiraš plenjenje ljudstva. Sploh ni potrebno biti ekspert za makroekonomijo. Že navadna takoimenovana kmečka pamet pove, da dvig DDVja predstavlja dražji kruh, s katerim se preživljaja že obubožani sloj prebivalstva.
    Prične se z upori na ulici, konča se z gorečimi gradovi.
    Torej: bolje bi bilo če bi ti in mi vsi drugi gledali, na kakšen način razdeliti svetovno bogastvo na enake dele. Ko bodo vlade vseh držav brezkompromisno zaplenile nehigijensko zasluženo bogastvo in ga razdelile na enake dele bomo vsi dobro živeli. Če se to ne bo zgodilo v kratkem, boš ti doštudiral FDV in nam raji solil pamet, tako kot vsi do sedaj.

  5. Mislim, da je Rado nekaj pojedel, pa mu ni dobro.
    Ko ga spremljam na drugih blogih, dobim občutek, da je za malega človeka, ko pa nanese kaj o Jankoviću, Bratuškovi, Jakiću, Golubiču in PS pa takoj najde rdečo nit.

Comments are closed.