Bog živi ves slovenski svet, še posebej pa Ustavno sodišče

»V tehtanju dveh vrednot, in sicer spoštovanja odločbe ustavnega sodišča ter glasovanja po svoji vesti, je vrednota spoštovanja ustavnega sodišča bistveno pomembnejša.« predsednik Državnega zbora RS dr. Pavle Gantar, januar 2011

»Vseslovenska vstaja je očitno dobila novega naslovnika! Ustavno sodišče« Bivši predsednik Državnega zbora RS dr. Pavle Gantar, december 2012

Recimo, da sodite med 75% državljanov, ki glede na ankete ne podpirajo sedanje vlade. Kakšno ceno ste pripravljeni plačati za predčasno spremembo oblasti? Ste pripravljeni »prilagoditi« svoj odnos do demokratičnih procesov in institucij? Ste pripravljeni v snegu in mrazu na ulici zahtevati sestop oblasti? Ste za dosego cilja v simbol demokracije pripravljeni vreči kamen? Ste za ceno padca vlade državo pripravljeni potisniti v kaos anarhije? Ste se za nedoločen čas pripravljeni odpovedati lastnemu in skupnemu dobremu?

Živimo v nenavadnih časih, v katerih se bistvene dileme vrtijo okrog vprašanja, ali je ravnanje po svoji vesti podvrženo spoštovanju demokratičnih vrednot in institucij. Da, seveda, absolutno, nujno in brezpogojno, bi odgovorili običajno. A v realnosti dandanašnjega vsakdana se zdi marsikaj drugače.

Na ravni političnega pa »vest« zamenja drugi pojem: »Je boj za oblast podvržen spoštovanju demokratičnih vrednot in institucij?« Da, seveda, absolutno, nujno in brezpogojno, bi dejali v razvitih demokracijah. Kaj pa pri nas?

S tem smo naleteli na enega bistvenih problemov, ki ima na slovensko družbeno realnost hujše in daljnosežnejše posledice od vsakršne krize. Boj za oblast, ki posvečuje vsa sredstva, sodi tudi med sprožitelje spontanega ljudskega upora, ki ima tovrstnega norčevanja iz naroda dovolj. Žal je tudi ta upor že uzurpiran s strani akterjev iste politične paradigme, proti kateri je nastopil in zato vse bolj izgublja množičnost, naboj in sporočilno vrednost.

Ne samo, da je za pridobitev oblasti vredno do onemoglosti zlorabljati demokratične mehanizme, aktualna praksa ilustrira, da je po prepričanju posvečenih za dosego njim služečih ciljev primerno žrtvovati tudi dobrobit države.

Za ponazoritev je s trezno glavo zgolj potrebno pretehtati primer zahtevanih referendumov o državnem holdingu, slabi banki in o državnem proračunu.

Vsakemu s kančkom soli v glavi je jasno, da predlagatelji  – sindikat kemijske industrije, stranka Pozitivna Slovenija in SVIZ Branimirja Štruklja, referendumskega mehanizma niso sprožili v iskrenem duhu ljudske participacije pri odločanju o bistvenih družbenih vprašanjih, ampak so z blokado oblasti poskušali izsiliti uveljavitev svojih interesov in političnih ciljev.

Mar je kdo dejansko pomislil v smotrnost zapravljenega časa in denarja za neposredno odločanje o vprašanjih, ki jih razume zgolj peščica strokovnjakov, da se o tragikomični blokadi državnega proračuna sploh ne pogovarjamo?! Kakšna bi pravzaprav bila udeležba na teh referendumih? Morda pet odstotna?

Da je ironija še večja, so isti akterji, skupaj s prevladujočimi mediji in javnostjo, še ne tako dolgo nazaj (upravičeno) vpili nad nesmiselnostjo nekaterih referendumskih zahtev v časih leve vlade. Ko se je plošča oblasti obrnila, pa so se kar naenkrat prelevili v velike zagovornike »neposredne demokracije«, obenem pa jim ni bilo škoda poniževalnih besed na račun ustavnega sodišča, ki se je odločilo presekati gordijski vozel te norije.

Nedolžen pri tej dvolični igri seveda ni tudi del aktualne koalicije. Tudi njim je bilo še ne tako dolgo nazaj politično priročno reči štirikrat proti, ko za dobrobit države vsaj ostati tiho, če se že podpora ukrepom političnega nasprotnika zdi popolna utopija. Lastno umazanijo morajo sedaj požirati z dvojno mero.

Takšna in podobna preigravanja politikov in interesnih lobijev tako niso domena izvajanja demokracije, ampak posilstva nad demokracijo s pomočjo zlorabe njenih mehanizmov, kar povrhu vsega še ogroža državo v njenih demokratičnih in eksistencialnih temeljih.

In prav slednje je z osmimi glasovi razuma ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije in državo razbremenilo mlinskih kamnov, ki so jo že do grla potegnili v ocean mednarodne sramote in odvisnosti.

Žal pa zgled razuma ni dosegel tistih, katerim je bilo sporočilo v prvi vrsti namenjeno. Zaslepljeni od starih vzorcev so v odločitvi videli zmago političnega sovraga, kateremu kakršenkoli uspeh nikakor ne more biti priznan ali pripisan. Nedvomno bi v drugačnih okoliščinah ravnali drugače, a v danih se jim je zdelo smiselno in potrebno oblatiti še najvišjo ustavno-pravno avtoriteto v državi.

Odločitve ustavnega sodišča je potrebno spoštovati, smo poslušali še nedavno, a tega več ne slišimo danes. Ustavno sodišče se spoštuje in Spoštuje. Spoštuje se beseda, volja, odločitev, Spoštuje pa se tudi institucija kot taka. Kultura vsesplošnega nespoštovanja je po dvajsetih letih dosegla višek prav v blatenju ustavnega sodišča. Slovenci več ne spoštujemo ničesar in nikogar, niti samih sebe ne.

In ker ne spoštujemo sebe, je logično in razumljivo nasprotovanje izrazu domoljubnega narodovega ponosa 2. kitice v Ustavi določene slovenske himne, ki pravi »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet«. Nekateri so se obesili na omembo »Boga«, a to je zgolj slepilo. Na slehernem izdanem ameriškem dolarskem bankovcu piše »In God we trust«, a ga kot plačilno sredstvo brez zadržkov uporabljajo tako agnostiki, ateisti, kot muslimani, hinduisti, budisti, ali kdorkoli drug.

Ne Boga, (samo)spoštovanja primanjkuje slovenskemu narodu in to nas v mednarodnem okolju, kjer sta narodni ponos in spoštovanje do domovine ena glavnih afrodizijakov konkurenčnih narodov, še kako tepe.

Zato, dragi Slovenci, te dni, ko priložnostnih zdravic »na boljše čase« ne bo manjkalo, sledite zgledu našega največjega pesnika in najprej nazdravite nase:

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,

če boste kozarček spili še na Ustavno sodišče, pa vam nihče pri zdravem razumu, razen kakšnega prometnika morda, ne bi smel zameriti.

>

9 thoughts on “Bog živi ves slovenski svet, še posebej pa Ustavno sodišče”

  1. Prav gotovo je US presekalo gordijski vozel obsedenosti s tako imenovanim “demokratičnim odločanjem na referendumih”, ki s(m)o jih VSI politiki in politikanti že grdo zlorabljali. Torej – v tem primeru sem za odločbo US.

  2. Dolgoročno gledano in kratkoročno učinkovito – naboljša poteza kake institucije v državi Sloveniji v letošnjem letu. Je končno deblokirala pat pozicijo države in pokrenila voz napredka ter razkrila zakrinkane obraze političnih veljakov ter z medijske strani javno hvaljenih pravnih strokovnjakov.

  3. Ja seveda se strinjam. V Sloveniji je pač jus posilil etiko in otroci so pač na žalost temu primerni spački.

  4. Komentar mi je všeč in se z njim strinjam. Zelo sem bil zadovoljen z sklepom US in sedaj vidim nekoliko bolj rožnato prihodnost Slovenije. Malo sem bil tudi presenečen glede na poprejšne komentarje pravnikov (npr, Pirnat). Nujen je popravek ustave, da se prepreči tako nagajanje, kot smo mu bili priča. Da pa ne bo šlo gladko, skrbi SD, ki pripravlja ustavno presojo zakonov. SD je vsa vshičena zaradi trenutno ugodnih javnomnenjskih raziskav, ampak prepričan sem, da gre le za začasno dogajanje.

  5. Upam, da ste bili na strani US tudi takrat, ko je US odločalo o izbrisanih. Da ne bo pomote, ustavnost referendumov pri nas je zgolj potuha oblasti pa katerakoli že bila. Vesel bi bil, če bi se zakonodaja v zvezi s tem že davno posodobila, ne pa da referendum zahteva lahko peščica ljudi. Predvsem bi bil jaz za to, da se spremeni tako, da je referendum “kredibilen” če se ga udeleži več kot 60% volilnih upravičencev, sicer bi stroške referenduma lepo obesil tistim, ki so ga zahtevali. In to vsem, tudi podpisnikom. Me zanima koliko referendumov bi imeli. Tako bi ljudje svoj podpis vedno “drago” prodali.

    Smrt fašizmu svoboda narodu

    1. Takrat se mi odločitev US-a ni zdela prepričljiva, a za kasnejšo neizvedbo odločbe so pa krive prav vse politične strukture, nikjer ni bilo niti trohice pripravljenosti za kompromis in s tem za rešitev tega problema, ki še zlepa nima konca.
      Kar se referendumov tiče, je treba iskati rešitve po vrsti:
      – področja in vsebine, o katerih se lahko odloča z referendumom,
      – pogoji za sklic referenduma,
      – kvorum udeležencev,
      – termini odločanja

      Kar se tiče stroškov plačila propadlega referenduma, bi bil jaz bolj resen, no, morda popustim, če tudi poslanci, ki so izglasovali nek zakon, ki ne daje pozitivnih rezultatov, plačajo poslanci, ki so tak zakon izglasovali.

      Smrt nacizmu, fašizmu in komunizmu, (do socializma sem bolj mil), blaginjo narodu, svoboda je pa itak relativen pojem.

  6. kdor ni sposoben verjeti vase in se (samo)spoštovati, pač veruje v nekoga ali nekaj, nekateri obupani tudi v Boga, najbolj obupani pa zdravljicajo Bogu…..takšni so bili potem tudi navdušeni, ko je lani US žegnalo referendume zoper Pahorjeve reforme, letos so pa navdušeni, ker je US za v bistvu isto tematiko izreklo prepoved referenduma…..kdo ve, kolikšno bi bilo njih navdušenje lani, če bi US kot letos odločilo proti referendumom za Pahorjeve zakone….retorično vprašanje, itak….
    ampak Rok, kakšno povezavo sploh ima ameriški dolarski bankovec z našo himno ?

    1. Bom prehitel Roka – če sploh bo odgovoril – res je, da dolarju piše “verjamemo v boga”, a jaz poudarjam raje ono, kar se tam v resnici dogaja “še bolj pa v keš”. Tudi pri nas verujemo v boga, različnih barv seveda, a naš problem je v tem, da nam manjka “keša”.

  7. Kot prvo – strinjam se, da so referendumi kot so bili predlagani nesmiselni. In se tudi strinjam z avtorjem, da so bili uporabljeni pač kot politično orožje – kot že velikokrat poprej. Torej iz tega stališča je odločba US “čista kot solza”. Žal pa se stvari bistveno zakomplicirajo ko pogeldadamo malce širše – če seveda presegamo spomin zlate ribice. Ne dolgo nazaj podobna zgodba o pokojninskam zakonu. Pa družinski zakon. Lahko smo dobroverni in rečemo “na napakah se učimo” (tako nekako gre ena od argumentacij te odločbe). Ampak oprostite! To niso otroci, da se bodo učili. To naj bi bili naši največji pravni strokovnjaki! Ki danes trdijo eno (ljudska volja je nad vsem) drugi dan (no drugo leto, da sem pošten), pa povsem obrnejo zgodbo. In zanimivo, vmes se ne spremeni ustava, celo sodniki ne.
    Po mojem laičnem in skromnem mnenju bi bilo “fer” od njih da bi rekli nekako po domače “Dragi naši, mislimo, da smo doslej napačno tolmačili zadeve okoli referendumov. Ker smo toliko karakterja, da svojega mnenja ne spreminjamo 1,2,3 tako sedaj podajamo odstopno izjavo brez da odločimo o tem vprašanju, na prihodnjo sestavo pa apeliramo, da to vprašanje pošteno obdela”. In bile bi častne osebe.
    Tako pa se veliko od nas sprašuje, kaj so kriteriji na osnovi katerih so se odločili. V njihovo poštenost pri meni ni dvoma – ni je.

Comments are closed.