Država, daj!

Letos bo huda jesen, veter bo neusmiljen in leden. Odlašanje ni več mogoče, Slovence čaka neizogiben trenutek streznitve in soočenje z resnico. Materialna blaginja, v samoumevnosti katere smo živeli zadnje desetletje, se nezadržno izteka, logika »država daj!« je izpraznjena in obstaja zgolj še kot obrabljena parola na sindikalnih transparentih ter jezikih nerealnih ljudskih pričakovanj. Slišali jo boste kmalu, a dajte jim še nekaj dni, da se vrnejo z letošnjega četrtega obmorskega dopusta. Drugo leto si bodo namreč lahko privoščili (le) enega.

Reakcije interesnih skupin in plebsa na razmeroma blag Zakon o uravnoteženju javnih financ pritrjujejo tezi, da tisto, kar je za ohranitev suverenosti Slovenije potrebno storiti, ni sposobna politično preživeti nobena demokratično izvoljena vlada. Karte so odprte, le na mizo padajo s počitniškim zamikom in v tem trenutku se zdi, da bodo odnesle glavnega igralca – iniciativa mu pač ne dopušča blefiranja po željah ljudstva, kar si trenutno še lahko privoščijo njegovi nasprotniki. Ti seveda na odprto igro ne bodo pristali – blef s praznimi kartami bi se tudi zanje končal klavrno. Zato je najrealnejši scenarij poseg od zunaj – z novimi pravili igre.

Ta opcija je sicer katarzično rešilna, a ljudje se ne zavedajo, da zanje hkrati tudi najbolj boleča. Upravljalec, ki ga za uporabo prepotrebne palice ne bodo mogli kaznovati na naslednjih volitvah, bo “v dobro Slovenije” storil vse in več, kot je potrebno. Rezi v standard državljanov bodo drastičnejši kot pod Janšo, Jankovićem ali Lukšičem, in po nekaj letih se bomo lahko veselili 50 odstotkov sedanje plače, za poletno osvežitev pa bodo namesto hladnega Jadrana skrbeli vodni topovi naše policije.

Problem je namreč hujši, kot denimo v sosednji Italiji. Situacije je tudi tam zahtevala zunanjega upravljalca, a odzivi kažejo, da so se ljudje s krizo soočili drugače, kot je to za pričakovati v Sloveniji. Od zunaj se to vidi z občutnim avgustovskim upadom italijanskih registracij na slovenskih cestah, od znotraj pa medijski dopisniki poročajo o delovni mrzlici, ki je zajela Italijane – ti ta čas po svojih delavnicah, trgovinicah in drugih prodajalnah preživijo precej več časa kot poprej, o kakšnem avgustovskem počitniškem zaprtju pa niti ne razmišljajo, kaj šele, da bi svoj čas zapravljali doma ali na uličnih protestih. »Živeli smo prek zmožnosti, treba bo delati več,« pravijo.

Pričakovati, da se bomo na primerljiv način s krizo soočili tudi Slovenci, je iluzorno. Vse preveč smo miselni ujetniki logike »država, daj!«, ki pravi, da je za naše dobro dolžna poskrbeti domovina. Kaj bi se naprezali in trudili, če smo se ji ravno že rodili, naj nas izobrazi, zaposli, poskrbi za stanovanje, dopust in blagostanje, brezplačno zdravstvo, skrb za vzgojo in odraščanje naše mladine. Do izpolnitve zahtev bomo doma sedeli in čakali, sproti pa ji mesečno izstavljali račun za »nedelo na domu«. Tu in tam bomo še fušali in Bog ne daj, plačali kakšen davek. Če bi nam slučajno našla »šiht«, bomo priskrbeli potrdilo, zakaj moramo na plačilni listi njene sociale ostati še naprej. Delo in plačevanje davkov v tej državi pač nista vrednoti – cenjeno je znanje, kako sistem prenesti naokoli.

Tisti, ki jim državnega solidarnostnega mehanizma ni nerodno uzurpirati do onemoglosti, bodo v zaščito vsega, kar naj bi jim »država vzela«, jeseni  prvi vrgli kamen v »mačehovske institucije domovine«.

In medtem, ko Italijani svoje znanje, sposobnosti in kreativnost usmerjajo v realizacijo idej, kako v spremenjenih razmerah ustvarjati dodano vrednost ter tako poskrbeti zase in za domovino, Slovenci vso to energijo trošimo v izumljanju načinov zaščite lastnih privilegijev. Prišli smo že celo do točke, ko se nam niti mednarodna pomoč ne zdi več tak »bav bav«. »Le zakaj bi se naprezali, bo že Evropa dala, če država več ne zmore«. Ja, saj bo dala res, a hkrati poskrbela, da si bo vse do zadnjega cekina povrnila, z obrestmi vred.

Cena naše prošnje po pomoči bo plačana z izgubo dostojanstva nekdaj ponosnega, poštenega in delovnega slovenskega človeka.

>

19 thoughts on “Država, daj!”

  1. Rok, sedi pet. Tako se pove, razumeli bodo sicer vsi – ampak vsaj polovica jih ne bo “protestno nič kriva”, druga pa se bo še naprej smilila sama sebi.

  2. Pač nismo Državotvorni narod.
    Vse znanje v srednjih šolah o Državi, državljanih in institucijah je bilo ” prešpricano” ali pa podarjene ocene, kajti v Zavest ” državljanov” je odšla mimo intelekta.

    Kdo je državljan?

    Kaj je Država?

  3. pričakovati, da bo ljudstvo odgovorno in pošteno potem, ko politiki učijo ljudstvo in tudi praktično delujejo ravno nasprotno, je iluzija…..
    strašenje ljudstva z morebitnim prihodom EU inkvizitorjev je v bistvu zgolj opozarjanje na resno nesposobnost naših politikov, sploh Janševe vlade…….
    sicer pa, zakaj bi sploh čakali, da bi nam nesposobno Janševo vlado zamenjale čistilke EU….če jo bomo prej zamenjali sami, bomo obdržali vsaj še tisto malo suverenosti in dostojanstva….

  4. Berem: “Cena naše prošnje po pomoči bo plačana z izgubo dostojanstva nekdaj ponosnega, poštenega in delovnega slovenskega človeka.”

    Sprašujem, kdaj je že bil slovenski človek dostojanstven, ponosen, pošten, deloven??? Vsekakor že pred Cankarjem, ki je pisal o upognjenem hrbtu biča vajenemu. Kdaj?

    Sicer pa se absolutno strinjam, da bodo EU bankirji vzeli slovenskemu človeku tudi zadnje gate z riti. Pravzaprav, kaj je slovenski človek resno mislil, da ga bo vodja komunistov in tajne službe v režimu, ki je hudo kršil človekove pravice Milan Kučan vodil v demokratično prihodnost, ko se je na volitvah odločil zanj in ne za demokrata Pučnika? Podobno je ponovil tudi kasneje, ko je zavrgel demokrata Peterleta in izbral prekaljen komunističen kader ala Türk? Ali pa, ko je na volitvah dal največjo podporo plenilskemu kapitalistu Jankoviću? Čeje dobro vedno nagrajeno in slabo vedno kaznovano, si slovenski človek zasluži, da mu EU potegne zadnje gate z riti.

  5. @Don Marko M: vprašanje, kako na relaciji ljudstvo-politika deluje vzročno-posledični odnos; politiki so namreč predstavniki ljudstva, kar pomeni, da so ogledalo ljudstva … o tem sem pisal v prejšnjem prispevku.
    In kar se tiče (ne)sposobnosti – tudi tu je vprašanje, ali je nesposobna politika, ki nam poskuša odpreti oči za realno stanje, ali smo nesposobni mi, da bi razumeli najpreprostejšo enačbo, da 1+1 ni 4 ali 5, ampak zgolj in le 2.

    @AlFe: Generacija naših dedov – preprostih in skromnih, a hkrati delovnih in ponosnih kmečkih ljudi, je imela svoje dostojanstvo. Kje in zakaj je to v zadnjih 50-60 letih sčasoma strmoglavilo z vrednotne lestvice novorojenih generacij, je vprašanje za samostojen prispevek.

  6. Rok

    ogledalo ljudstva so politiki itak, čeprav moram dodati, da je vsak od njih ogledalo tistih, ki so ga (iz)volili….
    o (ne)sposobnosti politikov pa ne bi smelo biti nobenega dvoma….le to namreč lahko in morajo dokazovati praktično na način, da jih razume sleherni državljan…..in potem sledijo dejanja besed…..
    torej, če imamo enega Janšo, ki je sposoben, v dveh letih, najprej eno leto trditi in vpiti na ves glas, da reforme, torej varčevanje, ni potrebno, že v naslednjem letu pa vpije, da nas lahko rešijo zgolj reforme in varčevanje, potem je jasno, da takšen politik nima tri čiste in absolutno nobene kredibilnosti med ljudstvom in je maximalno nesposoben, ker pač ni znal predstaviti tiste enostavne enačbe ljudstvu bodisi v prvem letu, bodisi v drugem…..
    sicer pa povsem mirne duše v zadnjih dnevih sprašujem ljudi, še najraje tistih poslednjih še preostalih 15% zagovornikov Jajotove vlade, eno enostavno vprašanje….
    Kaj je Janez Janša naredil dobrega, sploh življensko pomembnega, za vse državljane naše male podalpske od januarja dalje do danes ?

  7. Marko, če ne druga, se ta vlada državljanom, ki večinoma živijo v oblakih samoumevnega blagostanja trudi naliti čistega vina in storiti tisto, kar je v tej državi potrebno, ne glede na politično ceno – ne pa da jih ujčka z zamegljevanjem realnosti, pripovedovanjem pravljic ter zadolževanjem na račun prihodnjih generacij, kot je to počela prejšnja vlada.

  8. V tej državi moramo najprej vzpostaviti pravno državo. Sedaj se ne morem spomniti niti enega dejanja te vlade v to smer. Seveda pa to ne pomeni, da jih ni. Mogoče bo kdo pomagal mojemu spominu.

  9. Manca, ti niti zboleti ne moreš, ker se pač v tvojo navratno praznino ne more naseliti prav nič….
    je pa prijeten občutek vedeti, da (z)noriš za menoj vsakič, že ko samo slišiš moje ime in čisto zblojena pozabiš na tematiko zapisa in vse narediš zame…….vidiš, to je posledica tiste tvoje praznine….

  10. G. Čaks, pejte pisat na Politikis, tam so namreč taki članki. Tudi pripombe o četrtem dopustu so za vsaj polovico Slovencev hudo žaljive, tako kot tista izjava o kruhu v kontejnerjih.
    Očitati državljanom, da samo molzemo državo, ker prejmemo en piškav otroški dodatek mesečno, je najmanj nesramno. Po vseh naših vplačanih davkih in prispevkih – to pa nič ne velja, al kaj?
    Vlada bi morala poskrbeti za pravno državo, soditi in zapleniti premoženje tajkunom, prenehati financirati Nato, RKC, Grčijo itd. ne pa, da državljanom očita lagodno življenje (BTW očitno smo večino lagodnega pripeljali iz prejšnjega sistema). Plebs, kot ga imenuje g. Čaks, namreč ni spravil te države v maloro.
    Na prikrite grožnje z vodnimi topovi pa vam samo tole povem: eni ne zgubimo tako hitro spomina.

  11. Rok,

    ti kar…že sedaj ti lahko povem, da se bom smejal najmanj toliko kot zdaj ali še bolj….vem pa, kdo se ne bo smejal…..da boš lahko primerjal mojo izjavo takrat s to…..

Comments are closed.