Šampionski tek za vozom ali Težko je biti Tina Maze

»Premalokrat se Slovenci zaveste, kakšna šampionka je Tina,« Slovence zna okrcati Andrea Massi, kadar njegovi »varovanki« ne namenimo dovolj pozornosti (denarja). In prav ima. Status šampiona je dejansko stvar zavesti, celo bolj kot domena vrhunskih rezultatov. Morda kdo dvomi v  Jureta Koširja , da je po Križaju naš največji smučarski šampion in to zgolj trem zmagam v petnajstletni smučarski karieri (in eni bronasti olimpijski kolajni)?!  Za primerjavo, Tina Maze pri svojih 28 letih beleži enajst zmag, dva olimpijska srebra, naslov svetovne prvakinje in dve drugi mesti na svetovnih prvenstvih. Kako je torej mogoče, da nas mora gobčni Italijan na Tinin šampionski status stalno opominjati? Smo Slovenci tako butasti, da si tega enostavno ne moremo zapomniti enkrat za vselej?

Verjetno ne. Če bi narodov spomin bil tako kratek, potem bi ob priimkih Križaj, Svet, Petrovič, Peterka, Majdič, le skomignili z rameni. Morda pa je vendarle kaj narobe s Tininim šampionskim statusom? Pa neee, bi dejal Massi, pri Tini ni nikoli nič narobe. Problem je v povprečnežih okoli nje: serviserjih, maserjih, predsednikih klubov in zvez, pokroviteljih, delavcih na progi, sotekmovalcih, snemalcih, novinarjih in navsezadnje, navijačih. Vsi ti kar naprej nekaj težijo in enostavno ne razumejo, kakšna šampionka je njegova Tina.

Da, Massi je pač nerazumljen. Kot še kopica drugih – očetov, mam, dedkov, babic, partnerjev, ljubimcev … , ki svoje sinčke, hčerkice, ljubimke, vnučke, venomer razglašajo za šampione najvišjega kova, ki jih svet enostavno ni sposoben prepoznati. Slovenija je polna nerazkritih šampionov, bi lahko dejali.

Pa vendarle, a šampionskem statusu priteče tovrstno promoviranje s strani Significant others? Ste kdaj recimo slišali trenerja Petre Majdič vpiti, kakšna šampionka je naša ex tekačica? No, verjetno sploh ne veste, kdo je Ivan Hudač, kaj šele, da bi ga zasledili v tovrstni propagandni akciji. A če bi vas o Petri povprašali, bi brez zadržkov dejali, da gre za šampionko svetovnega formata. Pa  kako to vendar veste, brez, da bi vam povedal njen trener?

Saj ne veste, ampak se zavedate. Status šampiona namreč ni stanje stvari, odtis na papirju ali nekaj otipljivega.  Je stanje duha, zavest naroda o prvemu med enakimi, ki mu je uspelo, ki kot eden izmed nas postane nosilec narodove identifikacije, nacionalnega ponosa. Na šampionski piedestal ga dokončno postavi  sproščenost, dostopnost, preprostost, dobrovoljnost, ljudskost.

Pri Tini Maze pa vse zgleda taako zelo težko, kot kakšen cankarjanski tek za vozom. Vse je eno mučenje, trpljenje, jezna bolečina v znak nemoči. En klanec je prestrm, drugi  prepoložen, tretji  nagnjen levo, četrti v desno, peti premehak, šesti zaledenel. Zdi se, da Tini Na Klancu nikoli ni lepo. Ona dobesedno fura safr.

In ta njen safr nam Italijanček prodaja kot neizčrpen vir narodovega zanosa. Kot da cankarjanskih zgodb nimamo dovolj že v vsakdanjem lajfu. Od športa pričakujemo vse kaj drugega – samozavest in optimizem, navdih v upanju, da zmoremo tako na vrhu klanca z Robijem, kot na podnu jame s Petro. Skupaj v padcih in vzponih, neuspehih in uspehih.

Zato AMaze Team ne more biti šampionska izpostava. Želela sta si biti sama in ta želja se jima sčasoma uresničuje. Izgubljene pristnosti odnosa ne povrne žlahtnost kovine, kaj šele prepričevanje o šampionski narodni (ne)zavesti. Vse bolj sta sama sredi množice ljudi. Sama v vzponih in padcih, neuspehih in uspehih.

>

2 thoughts on “Šampionski tek za vozom ali Težko je biti Tina Maze”

  1. Hmm, jaz pa stvari sploh ne vidim tako. Sicer sem samo preletel tale zapis, ampak glede tistega: “Vse je eno mučenje, trpljenje, jezna bolečina v znak nemoči. En klanec je prestrm, drugi prepoložen, tretji nagnjen levo, četrti v desno, peti premehak, šesti zaledenel. Zdi se, da Tini Na Klancu nikoli ni lepo. Ona dobesedno fura safr.” se pač ne morem strinjati. Če po tekmi pač njen trener (ali Tina) komentira kaj je šlo narobe, v tem ne vidim nekega problema (ali “furanja sufra”).

  2. Kljub dosegom, ki si jih naštel zgoraj, Tina v Sloveniji nikoli NE bo šampionka, dokler se po progah ne bo spuščala s titovko in rdečo petokrako zvezdo. Samo to šteje pri naših medijih.
    In nič drugega noče kot samo denar, ki ji ga je nekdo dolžan. Halooo!!!!
    Podobnost z bosanskimi delavci je zgolj slučaj!

Comments are closed.