Prenehajte težiti s to kulturo!

Krčenje ministrstev na 10 ali manj je bila ljudem všečna populistično vroča predvolilna obljuba praktično vseh političnih liderjev. Seveda, zakaj potrebujemo 16, 17 ministrov, pa sekretarjev, tajnic, fikusov in njim pripadajočih birokratov, če bi jih lahko imeli le 8, 7 ali celo manj. Takrat ni nihče  pomislil, da krčenje samo po sebi še ne prinese varčevanja – pas se zategne šele, ko se posamezne urade, agencije … ukine, zapre, zaključi in iz proračuna izbriše njihove postavke za »materialne stroške« in »druge izdatke«. 

Zdaj, ko smo končno dobili mandatarja in lahko v kratkem pričakujemo tudi polno operativno vlado, je problem ravno nasproten. Kar naenkrat težava ni več v višku, ampak manjku ministrstev – zaradi ukinjanja samostojnih resorjev in združevanja z ostalimi področji se oglaša kup različnih interesnih skupin. Po svoje logično in pričakovano – gre pač za njihove (khm) privilegije, za katere se zdi, da so kar naenkrat ogroženi. Ti sedaj osebni interes postavljajo na piedestal nacionalne katastrofe – če njihovi vrtički ne bodo obstali kot samostojna entiteta, se bo zamajala državna identiteta. Navsezadnje, kaj pa je narod brez lastne kulture?!

Ampak kaj je sploh ta, za narodov blagor tako opevana kultura? Se kot takšna denimo kvalificira v sofinanciranju projektov tako visokega umetnostnega nivoja, da ga lahko razume le avtor sam in pogojno skupina napol zadetih hipijev?  Se morda odraža v dobro plačanih nastopih, kjer se elita nasmiha intelektualnim domislicam o »pičkastih« in »klovnovskih« političnih nasprotnikih?  So morda integralni del te kulture tesno zaprta vrata za sposobnega mladega režiserja polnega idej, ki nato v tujini posname film svetovnega formata z milijonskimi dobički? Tovrstnih primerov v slovenski kulturi je nešteto in praksa kaže, da bolj kot je projekt zavožen in manj ljudi kot doseže, večja je verjetnost, da bo izdatno financiran iz državnega proračuna. Oziroma, kot je Mitjo Okorna odpravila Majda Širca: »Mitja, saj ti se boš znašel. Toliko ljudem, ki se ne znajdejo, moramo še pomagati.«

In prav za frazeologemom »neiznajdljivih« se skrivajo nesposobneži, zlizani s političnimi nastavljenci, ki jih za njihove ustvarjalne blodnje filajo z davkoplačevalskimi evri. Za takšne velja »bolje ne bo nikoli« in vsaka sprememba statusa quo krati njihovo umetniško svobodo, omejeno zgolj s prihodki  iz državnega proračuna.

Petra Majdič, Tina Maze, Anže Kopitar, Rašo Nesterović, Primož Peterka in številni drugi, so zvezdniki svetovnega formata, ki za slovensko integriteto in prepoznavnost naredijo stokrat  več, kot politiki, gospodarstveniki in kulturniki skupaj. In glej ga zlomka, vsi ti in številni drugi so se v svetovni vrh svoje panoge prebili brez samostojnega ministrstva za šport. Le kako jim je sploh lahko uspelo, bi se, če bi verjeli aktualnim kulturnim protestnikom, danes lahko vprašali? Morda zato, ker so sposobni, pridni, vztrajni, delovni, ustvarjalni, zagotovo pa ne pa zaradi institucionalne ureditve njim pripadajočega resorja.

Zato si po eni strani želim, da mi vendar že prenehajo težiti s to kulturo, obenem pa se zavedam, da je to le uvertura v mandat teženja vsepovprek. Danes kulturniki, jutri sindikati, pojutrišnjem študentje, drug teden upokojenci, ves čas pa novinarji in protivladno nastrojeni mediji. Časov udobnega parazitiranja za tuj denar je pač nezadržno konec.

Od zdaj naprej bomo živeli od tega, kar bomo ustvarili sami.  Če bo pa to le preveč omejevalo našo notranjo svobodo, pa predlagam, da se namesto na ulice, podamo v sadovnjake in hmeljišča. Med obiranjem sadežev narave za 3 evre na uro, tudi ustvarjalnega navdiha zagotovo ne bo zmanjkalo.

>

14 thoughts on “Prenehajte težiti s to kulturo!”

  1. Petra Majdič, Tina Maze, Anže Kopitar, Rašo Nesterović, Primož Peterka,
    skrbijo predvsem za svojo rit, potem ko smo od pionirskih let dalje vlagali vanje obsežna družbena sredstva, da so prišli do stopnje ko lahko sami tržijo sebe.

    1. Malo si zašel Rado. Bi jaz tebe malo postavil na smuči pa gor na vrh proge ali skakalnice pa bi videl tvojo posr..o rit.

  2. Urednik Drugega sveta?

    Tvoji kulturi primeren je ta prispevek. Kot tvoje urednikovanje!

    Kultura naroda niso ne skakalci ne padalci niti sankarji ali vijugarji strmin, ampak je to tvoja duhovna bit, ki jo gradijo knjiga, pesem, glasba, slika, ples in vse tisto, kar je v biti najbolj intimno lepo in skozi stoletja tke podobo naroda.

    Zal ti tega ne ves, niti marsikdo drug ne, ki se sopiri med elito in ki odloca o stvareh, katerim NIKOLI ne bo dorasel.

  3. Ali mi lahko kdo razlozi kam gre 200milijonov EUR iz kulturnega ministrstva. Na ministrstvu je zaposlenih 140ljudi (place),vzdrzevanje njihovih delovnih mest(ogrevanje,tekoci stroski,bolniske,dopusti-preko30 del.dni-itd.)Koliko sploh ostane kulturnikom?Nekje sem zasledil 30 miljonov!!!!!Smo pa res ovce.

  4. No Rado ne klobasaj spet!!
    V Peterko je vlagal foter in to prokleto dolgo, predno so se pojavili rezultati, država pa mu je od nagrad kar nekaj pobrala!!!
    Nekaj podobnega je tudi pri ostalih nordijcih in smučarjih, četudi so bili včlanjeni v klube to ne pomeni, da je vse zastonj!! zame je moj foter vsako sezono treniranja smučanja pljunil nekih 1500€ oz. 300.000+SIT je bilo takrat domžalskemu klubu!!
    Dejstvo pa je, ko uspeš država pobere mastno od vsake nagrade, če pa se znajdeš pa malce manj, se pravi zakaj zamera uspešnim športnikom, če živijo v glupi državi!!!?

  5. Rado, veliko raje imam tiste, ki znajo poskrbeti za svojo rit, pri tem v državno blagajno plačujejo davke, sproti pa še kaj naredijo za Slovenijo, kot one, za katerih rit iz davkoplačevalskega denarja od pionirskih dni pa do penzije skrbimo državljani, brez, da ti državi kaj prispevajo.
    (velja tako za športnike, kot kulturnike in vse ostale)

  6. Rado, to kar si napisal o športnikih pa ni pošteno. Kdorkoli je že kaj vložil v njih, predvsem so garali oni sami – in imajo od tega pravico tudi kaj pobrat.
    Daj no, malo poglej, kdo se v resnici zdaj “cmeri” zaradi “kulture”.
    Kje pa so bili prav ti kulturniki vseh zadnjih 20 let, ko nam je KULTURA naroda dobesedno zgrmela v poden, čeprav smo ministrstvo za kulturo premogli – in tudi naš cvenk so veselo zapravljali?

  7. Kulturniki bi naj bili esenca naroda. Vidci, ki spremljajo družbo,jo usmerjajo,jo vodijo ji postavljajoogledala in jo kultivirajo.
    Sprašujem se, kje so ti kulturniki, ki sedaj razjarjeno zahtevajo svoje ministrstvo, ko pa smo kot družba popolnoma zavozili. na gospodarskem področju , ja,s tem nimajo nič.zavozilipa smo in to še mnogo bolj na moralnem.Tukaj je zdrs občuten in nihče od teh, ki se imajo za kulturnike tega ne opazi in ne reagira. Skrbi le za svojo rit. takšnih kulturnikov Slovenija ne rabi in narod jim bo to kmalu pokazal, ko bodo bentili v prazno.

  8. Mrzlo ljudomrzno proti smotrni vladni politiki?

    Končno tudi vsaj en glas proti lumpom, ki so se v “kulturi”n obnesli le ob birokratsko polno naloženih jaslih, kar bi bilo še v redu, če ne bi teh jasli spremenili kakor v svinjak: – runkali so gujdeki in svinjska tolšča nenehnega ponavljanja jugoboljševizma! Potem se zberejo kakor v času pogromov, nekje v letu 1933 in naprej, vpijejo, skrunijo narodno čast, se zavzemajo za zlo in nasilje, za sprenevedanje najhujše podle vrste, ki pripada igri mačke z ulovljeno mišjo – kdo naseda tem mačkonom postpartijskega tipiziranja? Pozdravljen in hvala, Rok Čakš!

    Eno zgolj kultministrstvo ni potrebno, tudi če se gredo “Dražgoše” zdaj na način s prižiganjem sveč pred ljubljanskim CD – bi rajši prižgali računalnike! Ko jih gleda, vse te odtujene osebke protestnike in druge, v krzno odete osebice, človek ve: iz zaenkratnosti poskušajo izvleči kar celo večnost ter jo čudaško nastopaško potlej preusmeriti v izguibljeno priložnost: tukaj se srečujejo, da si objavljajo med seboj še tako razcapane stavke in nagrakjeni pšarlatanski šund, kot leta 2009, ko so za “literaturo” oddenarili objestnega manj kot diletanta, zato šarlatana… – in ni za take poteze postjugoboljševizma odgovarjal “strokovno” nihče, celo več, jugofirerski pristaši in pajdašice so nenadoma vsi mehki od povoščenelosti bivše jugodiktature, ki pa se jim ne obnese. Protestniki torej gledajo – mimo… in so drug mimo drugega, se reče – vsak zase, namreč v svoji sebičnosti. Dogodljaji so že pozabljeni… Upajmo, dabo nova Vlada Republike Slovenije uredila že enkrat svboje izobraževalno, znanstveno, kulturno in športno ministrstvo v enem – bi jih, prosim, tudi preselili kam na Fužine?

    Šola življenja je nad temi birokratskimi stopnicami, koder jih čuvajo, birokratke in aparatčike, pazniški vunbacitelji! Ko smo trpeli prehude krivice, ko so nam plenili vse premoženkje, ko so nas izgnali izselitveno v brezobzirni državni razčlovečenosti z organi pregona, ko so nas potisnili eksekutorji še v brezdomje sredi slovenske prestolnice… – so vsi današnji protestniki ne le molčali in se slepili z mastenjem ugodja, ampak so se obnašali tudi sami birokratsko podlo togo in brezobzirno… – tudio v provincijskih, ne le ljubljanskih meščuharskih okoljih!

    Jugoslovanščino so nagrajevali celo leta 2009 s Prešernovo nagrado! Hvaličili so se s šundom in javnim sramotilnim zaničevanjem slovenskega človeka – takrat smo protestirali le redki… in takrat “predsednikovo poročilo” ni poznalo nikakršnih in nobenih kriterijev za kakršnokoli uveljavitev slovenske umetniške besede, tedanje čestitke so bile spozavnane kot nekakšni nesramni glasni prdci, veselje pa se je sprevrglo v nelkakšno veseljaško zabavico temnega žuriranja in napuhlih strmoglavosti – iz lovorovih vencev so seveda pulili liste za juhico nato iz svinjskih nogic, kot v letih po 2.svetovni vojni, ko se je klalo na črno… in uprava tako imenovanega Prešernovega sklada se je odločala očitno zgolj kakor po policajskih kriterijih ali z napadaškimi pretresi kremnih družabnih premazov.Profesionalna etika javnih hiš je pazila, da se je kulturnost ideološko kondomizirala, kakor je določila pač uprava… in res so bile zaščitene take javne kot vnaprej plačane osebe prav neoporečno…

    Ali je praznik kulture tokrat mimo? Protestniki so bili menda nekje zunaj…

    Grozavost Prešernovih preteklih priznanj je kakor spomion na kaznovanje enih in plačevanje drugih. Kulturniki so bili zamolčani…

  9. Hja no… V debatah pro et contra ministrstvu za kulturo je boleče opazen manjko. Večina zagovornikov / nasprotnikov se ne zaveda, da so zgodbe Mitja Okorna, Miha Mazzinija ipd. zgolj del področja, ki ga ministrstvo pokriva. Kaj pa kulturna dediščina? Kaj pa mreža javnih zavodov na področju kulture? Tudi to je kultura, pa se je ljudje očitno ne zavedajo. Ne tisti, ki so za ministrstvo in ne tisti, ki so proti.

Comments are closed.