Zmagovalci in poraženci TV soočenj: pozna se politična kilometrina

Za nami so prva velika televizijska soočenja, v kakršnih se bodo odločali zmagovalci letošnjih volitev. Prvih nekaj ur pred kamerami nacionalne in komercialne TV je pokazalo, da novinca v politični igri najvišjega nivoja težko parirata izkušenim tekmecem. Obdobja, ko sta Janković in Virant na krilih ekskluzivne medijske pozornosti odstotke svojih strank nabijala v višine, je nepreklicno konec. Od tu naprej je zgolj še vprašanje, koliko te podpore bosta do 4. decembra uspela ohraniti.

Soočenje na Nacionalki je tokrat v vsebinskem smislu gledalcu ponudilo več, kot nekoliko manj umirjena oddaja na komercialni TV. K temu je verjetno pripomoglo manjše število gostov, ki posledično niso bili toliko pod pritiskom voditeljevih časovnih zagat, časa pa niso kradli tudi navijaški vložki gledalcev iz ozadja. Producenti Pogledov od 20.50 ure naprej oddaje celo uro niso prekinjali z oglasi, s čemer so preprečili preklik na konkurenčni kanal, od koder gledalcev morda več ne bi bilo nazaj. Voditelja obeh programov sta večinoma odpirala relevantne teme in se s prežvečenimi aferami nista ukvarjala minute več, kot bi bilo potrebno.

V vlogi, ki zahteva hitro razmišljanje in preudarno reakcijo, kakršna gledalcu pusti vtis prepričljivosti in kompetentnosti kandidata, so se kot ključne izkazale izkušnje politične kilometrine. V primerjavi s kruto realističnimi Janšo, Pahorjem in delno tudi Žerjavom, sta predvsem Janković in Virant izpadla naivna utopista, ki volivcem obljubljata spregledljivo sladke volilne obljube o višjem življenjskem standardu.

Pri tem ni toliko pomembno, koliko so te realne  oziroma ali v njih dejansko verjameta,  ampak predvsem, ali v trenutni družbeno-gospodarski situaciji v Sloveniji in svetu vanje verjamejo volivci. Povedano drugače – nihče ne bo Pahorju in Janši zameril napovedi o padcu standarda, saj o globalni krizi govorijo praktično vse svetovne avtoritete in nanjo kažejo vsi kazalci, obenem pa jo ljudje vse bolj čutijo tudi na lastni koži.

V tovrstnih okoliščinah bivša premiera delujeta kot človeka, ki se zavedata realnosti situacije in imata zato v očeh volivcev potencial, da jo kontrolirata in obvladata. Kako se bo namreč lahko nekdo spopadel s pastmi krize, če sploh ne dojema njene razsežnosti in globine?

In prav po teh kriterijih se bodo ljudje odločali na teh volitvah. Veliko bolj, kot moralna (ne)oporečnost kandidatov jim bo pomemben občutek zaupanja v sposobnost novega premiera, da  potapljajočo se barko obdrži nad gladino in jo varno vodi med čermi svetovne gospodarske krize. In za ta cilj so ljudje pod vodstvom zaupanja vredne vodilne garniture pripravljeni tudi potrpeti in se kratkoročno odpovedati sedanjemu življenjskemu standardu.

Po prvih TV soočenjih je jasno, da sta psihologijo volivcev tokrat najbolje naštudirala Pahor in Janša in zato sta prvo TV rundo tudi dobila, kar navsezadnje kaže tudi anketa na Drugem svetu. Janković in Virant si danes zagotovo ližeta rane od posledic politične neizkušenosti in naivnosti ter strateške nepripravljenosti na kompleksnost predvolilne tekme.

V senci četveroboja Žerjav nase skuša opozoriti z zanj značilnimi udarniško-direktnimi izjavami, ki bi vsaj nekoliko ublažili njegovo pozicijo prvega med zapostavljenimi. Karel je medtem že spoznal, da širjenje volilne baze v novih okoliščinah ne pride v poštev in se raje drži hudomušnega humorja in preverjenih upokojenskih parol. Minute za ostale delujejo v smislu “gađanja mrtvog magarca”. Medtem, ko se Golobič še nekaj trudi, se Katarina zgolj še smili sama sebi (in upa, da se bo morda zasmilila še komu), Jelinčič pa ima vsega dovolj in se mu očitno niti ne ljubi več v parlament.

Zanimivo bo videti prve “posoočenjske” javnomnenjske raziskave, a verjetno se bo SDS utrdila v vodstvu, medtem ko se bo prepad med Virantom in Jankovićem naproti ostalim nekoliko zmanjšal. Odstotki znajo poskočiti SD, morda tudi SLS, drugih omembe vrednih sprememb pa ni pričakovati.

Vsekakor pa volilni spopad še zdaleč ni odločen, saj je za politični “comeback” še dovolj časa in potencialno razpoložljivih afer.

>

3 thoughts on “Zmagovalci in poraženci TV soočenj: pozna se politična kilometrina”

  1. Toliko so bili dolgočasni, da sem zaspala zraven. Že po nekaj stavkih sem videla, da bo klasično špetir. In moje pozornosti si sploh ne zaslužijo. Je čisto vseeno če z zavezanimi očmi obkrožim kar nekaj. lp Radirka

  2. He he he Radirka s tvojim komentarjem se popolnoma strinjam:))), ker pa sem iz čistega dolgcajta danes gledal še soočenje na TVinfo, moram reči, da je na moje veliko presenečenje, tam debata dejansko potekala kolikor toliko korektno, konkretno in umirjeno, zmotila sta me edino dva komentatorja znotraj oddaje, ker pomoje ne komentirata, ampak vsiljujeta svoje poglede in razmisljanja, kdo je bil boljši….odveč:)

    1. Animl je rekel/rekla:@Janako PrunkZ vašim pejinsam se ne strinjam v celoti. Res je da so univerze(MB in LJ ) včasih bile pasivne, vendar danes temu ni tako.Kriteriji za napredovanje so postali jasni in univerzalni za vse(zaostrili so se – znanstvene objave v revijah z impact faktorji, za doktorja, za docenta, za izr.prof in prof). Po statistikah sodi Slovnija med države z največjim številom objav znanstvenih člankov v revijah z IMPACT faktorji na prebivalca(raziskovalca). Tendence so nadvse spodbudne…Zakaj podjetja ne bi iskoristila tega potenciala?. Ideja o tehnološko-znanstvenem parku se mi zdi dobra. Če želimo kvalitetno raziskavo si znanstvenik ne sme belit glave z tržno ekonomijo. Zato imamo ekonomiste. Naloga znanstvenika je znanstveno delo.Kar se financiranja tiče, pa mislim da naj bi se park pretežno financiral iz zasebih sredstev(tako sem razbral iz pisanja)..

Comments are closed.