Z novelo zakona o verski svobodi RKC do več denarja na račun humanitarnih organizacij

Predčasne volitve v Sloveniji  postajajo vse bolj realna opcija. Z njimi so se očitno sprijaznili tudi tisti, ki se jih zaradi pričakovane volilne nezaupnice bojijo kot hudič križa, sedaj pa poskušajo na hitro rešiti, kar se rešiti da.

Vonj po približujočih se volitvah je najlažje zaznati, ko stvarne probleme te države na politični in medijski agendi zamenjajo stroge ideološke teme. Slovenska “politična desnica” v takšnih primerih rada igra na povojne poboje, osamosvajanje Slovenije in aktivne vpletenosti nekaterih vodilnih politikov “levice” v nedemokratične spone prejšnjega režima. Njihovi ideološki nasprotniki pa na plan potegnejo partizanstvo in NOB, orožarske afere in bolj ali manj prikrito nastrojenost proti katoliški Cerkvi.

V aktualni družbeno-politični situaciji je od uspešnega vsiljevanja ideoloških tem v javni diskurz odvisna predvsem “politična levica” oziroma njen tisti del, ki se je zaradi poraznega upravljanja z državo znašel na robu političnega propada.  Ti so zato v javnost lansirali povsem obskurno in nepomembno vprašanje novele Zakona o verski svobodi, s katerim so pogoreli že pred kakšnim letom dni.

V ospredju tokratnega predloga je sprememba načina izračunavanja razdelitve dobrih 2.5 milijona proračunskih sredstev, namenjenih verskim skupnostim. Sedanji ključ za delitev predstavlja popis prebivalstva iz leta 2002, kjer se je večina slovenske populacije opredelila za katolike. Razmerje je še toliko večje napram opredelitvam za druge verske skupnosti.

Skupina 29 poslancev “leve” opcije sedaj predlaga, da bi se ta sredstva porazdeljevala glede na razmerje, po katerem državljani namenimo 0.5% dohodnine verskim skupnostim. Izračunali so namreč, da je to razmerje veliko ugodneje za številne manjše verske skupnosti, ker so bolj disciplinirane pri dodeljevanju svojih dohodninskih sredstev za svojo versko skupnost. Večinsko katoliško prebivalstvo pa svoj del dohodnine v veliko večji meri namenja raznim humanitarnim in lokalnim društvom (Karitas, Rdeči križ, gasilci …) in manj disciplinirano verski skupnosti, kateri pripada. Slednja se, za razliko od drugih akterjev boja za 0,5% davkoplačevalske dohodnine, s tem do sedaj ni pretirano ukvarjala.

Politični akterji, ki do političnega preporoda skušajo jezditi na splošnem ljudskem odporu do dodeljevanja finančnih sredstev “prebogati” RKC, pa s tovrstnim predlogom pljuvajo v lastno skledo oziroma v obraz številnim prostovoljcem, delujočim po 4500 neprofitnih organizacijah, upravičenih do dohodninskih sredstev. Takšen ukrep bo slovenski RKC prej kot manj, namenil še več proračunskega denarja in to prav na račun pestre palete manjših družbeno koristnih organizacij.

Ob morebitnem sprejetju te novele namreč ni dvoma, da bo slovenska katoliška Cerkev s prižnic svoje vernike nagovorila k pripisu 0,5 % dohodnine njim domači škofiji, kar do sedaj ni bila praksa. Nekatere akcije RKC (recimo rekordno hitro zbranih 30.000 podpisov za vložitev zahteve po referendumu o družinskem zakoniku), kažejo, da njen vpliv vendarle ni tako zanemarljiv, kot bi si njeni nasprotniki želeli.

S tovrstnim nagovorom bi Cerkev pridobila dvojno. Najprej bi izboljšala razmerje med verskimi skupnostmi, ki bi služilo kot ključ za razporejanje proračunskih sredstev v te namene, obenem pa bi si zagotovila dodatna sredstva tudi iz teh 0,5 % dohodnine, saj bi verniki namesto lokalnim društvom ta denar prepisalo za “domačo faro”. Zato ni čudno, da je ob Anderličevem predlogu RKC modro tiho in ga komentira zgolj kot “provokacijo”.

Ideološki manever iz obupa se bo predlagateljem vrnil kot bumerang. Prenos političnega spopada iz realnega na ideološko polje namreč postaja vse bolj spregledljiva strategija, ko pa zaradi nje trpijo še ljudski žepi, nizka podpora nekaterim njenim akterjem sploh ne čudi.

Za Anderliča, Guliča in ostale bi tako bilo najbolje, da še nekaj časa ostanejo v parlamentu in svojih vladnih uradih. Po vsem tem jim namreč ne bo varno iti niti na gasilsko veselico. >

3 thoughts on “Z novelo zakona o verski svobodi RKC do več denarja na račun humanitarnih organizacij”

  1. Tak način je najboljši za ugotovitev resničnega števila pripadnikov neke verske skupnosti. To bi lahko štejeli kot izjavo o pripadnosti neki verski skupnosti (podobno kot imajo Avstriji), na podlagi katerih se potem delijo sredstva. Ni to noben bumerang – to je edino pravilna metoda.

  2. Najboljši in najbolj natančen način za ugotovitev resničnega števila pripadnikov verske skupnosti je popis prebivalstva.

    Dodelitev deleža dohodnine ni način, ker ni namenjena ugotavljanju pripadnosti verski skupnosti, ampak finančni pomoči 4500 različnim društvom in humanitarnim organizacijam. Namreč nekdo lahko denar nameni le eni in ne več organizacijam, čeprav je pripadnik večih – nekdo je lahko gasilec, član rdečega križa in katolik/musliman/pravoslavec obenem. Daleč največ sredstev recimo sedaj darovalci namenijo Karitasu, ampak ti potem ne štejejo kot člani verske skupnosti. Veliko katolikov denar nameni tudi lokalnemu gasilskemu društvu itd.

    Osebno menim, da če bo do tega prišlo, bo RKC pozvala ljudi, naj ta del dohodnine prepišejo nanjo in dobršen del ljudi bo to storil, zagotovo zadosten, da bo RKC približno na enakem, kot do sedaj (ob delitvi 2.5 milijona evrov bo dobila tudi več iz dohodnine). Več denarja bodo pridobile tudi druge skupnosti, predvsem muslimani, evangeličani in pravoslavci.

    Skupna vsota denarja, ki ga država namenja verskim skupnostim, se bo tako povečala, saj bo procent od dohodnine dodaten vir, s katerim se do sedaj RKC ni pretirano ukvarjala.

    Na škodi pa bodo humanitarna in druga neprofitna društva in v tem je problem!

  3. Kje le, če podprejo humanitarna društva ali pa gasilce, pač niso verniki (katoliki); če pa so katoliki, pa bodo dohodnino zapisali v dobro RKC, ne pa humanitarnih društev.

    Zadevo bi bilo že davno potrebno urediti tako kot v Avstriji, zavezanec za dohodnino da izjavo o pripadnosti verski skupnosti, denar pa se med temi skupnostmi deli na podlagi odstotkov.

Comments are closed.