Marjan Šarec: znotraj votel, okrog ga nič ni

Ne pišem o njegovem stasu, saj ne tekmuje na lepotnem tekmovanju. Prav tako z njim ne želim strašiti porednih otrok. A v tej predsedniški tekmi je zanimivo, da vsebinsko praznost očitajo njegovemu protikandidatu, hkrati pa o Marjanu Šarcu v tednih kampanje nismo izvedeli praktično ničesar.

No, razen tega, kar so nam osrednji mediji povedali takoj ob njegovi kandidaturi: da je najresnejši protikandidat aktualnega predsednika Boruta Pahorja.

Fenomen Marjana Šarca si nedvomno zasluži politično analizo. Gledajoč z distance je njegov rezultat, 25 % v prvem krogu in uvrstitev v nadaljevanje predsedniške tekme, neverjeten in fantastičen. Sploh če bi nasedli, da ga je dosegel povsem sam, neodvisno od katerekoli resne politične strukture v državi. Da je vzklil kot nekakšen samorastnik, s par lokalnimi fanatiki.

Predpostavimo, da bi bilo tudi to mogoče; navsezadnje se je kje kdaj že zgodilo, da se je kakšen anonimnež s svojim karizmatičnim nastopom vrtoglavo povzpel do zvezd.

A pot Šarčevega vzpona je bila povsem drugačna – rezultat, ki ga je dosegel na volitvah, mu je v medijih pripadel, še preden je v tej predsedniški kampanji sploh odprl usta. Pravzaprav, več kot je govoril, manj so mu kazale ankete.

Vizionarstvo ali samouresničujoča se prerokba?

Oceno, ali gre za veliko vizionarstvo našega medijskega mainstreama ali pa za učinek samouresničujoče se prerokbe, prepuščam vaši inteligenci. V razmislek zgolj navajam dejstva.

Najprej; je s tako visokih izhodišč začel, kot pravijo nekateri, ker ga ljudje od prej poznajo kot komedijanta Serpentinška? Morda je nekatere s tem prepričal, ampak na začetku smo v predsedniški tekmi imeli neprimerljivo uglednejšega in vseslovensko bolj prepoznavnega dramskega igralca, komika in družbenega aktivista, Andreja Rozmana – Rozo. Pa so ga mediji komajda opazili in človek na koncu ni zbral niti potrebnih 3 tisoč podpisov.

Nato, je Šarec požel takšno podporo zaradi svojega uspešnega županovanja? Če bi to imelo takšen vpliv, bi ta trenutek že imeli predsednika: župana Kopra Borisa Popoviča.

Če je torej Šarec res le samorastnik in ne skrbno načrtovan projekt izkušenih političnih strategov, vas je lahko prepričal le še z argumenti in vsebino.

Kaj torej veste o Marjanu Šarcu?

Ampak pomislite, kaj ste tekom dosedanje kampanje in televizijskih soočenj o stališčih Marjana Šarca sploh izvedeli? Vas je prepričal kot vizionar prihodnosti Evrope v tem negotovem času in mesta Slovenije v njej? Morda kot človek z jasnimi vrednotami in načeli, za katerimi trdno stoji? Ali kot politik z voditeljsko karizmo, ki za seboj potegne množice v nov, drugačen, boljši svet?

Če mi znate na katero od vprašanj odgovoriti pritrdilno, potem smo verjetno spremljali različna soočenja. In sam sem si ogledal prav vsa ter poslušal še kakšno radijsko. Vse to ni bilo dovolj, da bi o kandidatu Šarcu izvedel kaj več od tega, da je, kot pravi zase, uspešen župan Kamnika ter nov obraz, ki želi zamenjati stare (deja vu?).

Ampak kako bo on, Marjan Šarec, predsednik Republike Slovenije, mene, vas, domovino, predstavljal doma in v tujini?

Drugače kot Pahor, trdi.

Kaj pomeni biti »drugačen kot Pahor«?

A kako je to? Kaj so njegove prioritete; bo, podobno kot zunanji minister, šestnajstkrat potoval v Rusijo in nikoli v ZDA? Se bo klanjal Putinu, Trumpu, obema ali nikomur? Kako bo postopal v odnosu do sosednjih držav? S katerimi varnostnimi izzivi se bomo po njegovem v naslednjih letih srečevali? Kaj pravi o množičnih migracijah, vzrokih za terorizem, žici na meji, ohranjanju slovenske kulture in narodne identitete, državljanski vojni, odnosu do žrtev povojnih pobojev, delovanju pravne države, upravljanju državne lastnine, rabotih državnih bank, nerešenih denacionalizacijskih vprašanjih, pravicah istospolnih …? Šarčevi volivci, če ste slišali odgovor na katerokoli zgornjih tem, lepo naprošeni, da ga delite z nami.

Ironija uspeha Marjana Šarca je, da nam je prodal, da se bo, za razliko od Pahorja, kot predsednik redno oglašal v javnosti, pri čemer nimamo pojma, kaj bo sploh povedal.

Socialist in konservativec z enako volilno (ne)izbiro

In slednje muči načelne ljudi na eni in drugi strani politično-nazorske daljice.

Prejšnjič sem govoril z novinarskim kolegom, prepričanim levičarjem, ki ga spoštujem tudi zaradi nazorske načelnosti. Potožil mi je, da kljub pregovorno levo-levi izbiri na teh volitvah nima koga voliti.

Pred drugim krogom sva se tako znašla v enaki zagati. In ker kot odgovorna državljana praznika demokracije ne želiva kaziti z volilno abstinenco, kaj šele z nevarnim hujskanjem k neudeležbi v demokratičnem procesu, nama preostajata dve možnosti: izbrati manj slabo od obeh izbir ali oddati neveljavno glasovnico. Kajti slednja (in ne volilna abstinenca) je na volilni dan edini demokratični izraz protesta nad izbiro.

Oni vedo

A za razliko od naju je 55 odstotkov volivcev stranke Levica, 30 odstotkov volivcev SD, prav toliko SMC, celo 26 odstotkov NSi ter 40 odstotkov neopredeljenih že sredi kampanje (ko smo na Domovini delali raziskavo) vedelo, da je Marjan Šarec njihov kandidat.

Sprašujem se kako, če človek o sebi ni povedal ničesar?!?

Odgovor je jasen – Marjan Šarec je politično-medijski projekt verzija 4.0. Nova forma za širše množice z vsebino, ki je v sredini votla, okrog pa je nič ni.

Ali kot je Pahorju, po lastnih besedah, dejal Kučan, ko je bil še predsednik vlade: umakni se, zamenjali te bomo z Jankovićem.

Pred dobrim tednom je »samo upokojenec« poslal enako sporočilo, z novim, retuširanim obrazom.

(prispevek je bil prvotno objavljen na spletni strani www.domovina.je)