Afera Patria: politični proces, ki je prerasel v škandal slovenskega pravosodja

»Če si bil vzgojen v prepričanju, da so človekove pravice in demokracija nekaj zavržnega in nepotrebnega, to pozneje težko spremeniš.«

.                                                                  Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, Siol.net 20. 4. 2015

O političnem procesu desetletja, kar afera Patria nedvomno je, se minuli teden ni zgodilo ničesar nepredvidenega, obenem pa je mnogo pomembnega že bilo povedanega.

Levica je iz zgodbe izvlekla maksimum mogočega, saj je na njen račun nadpovprečno uspešnemu mandatu desne vlade navkljub v Sloveniji ponovno prevzela oblast, z razpletom sage pa jo zacementirala vsaj še za kak mandat.  Dokler bo demonizirani Janša hegemon desnice, lahko kljub vsej opravilni nesposobnosti lastnih političnih garnitur na račun »antijanša« glasovanja mirneje spijo, kot če bi tam potegnil kak simpatični Tonin.

Po drugi strani pa se je ponovno osvobojeni vodja največje opozicijske stranke še bolj trdno vkopal kot lider pola desno od sredine, kar mu po svoje tudi ustreza. Večkrat se je namreč že izkazalo, da mu je dominacija na desnici strateško pomembnejša od zmage bloka na volitvah in njegova pozicija ob uničenih DL in SLS ter še vedno šibki NSi ni bila nikoli trdnejša kot sedaj.

A da je bil kljub večletnem trajanju afere s strani resnih komentatorjev in tudi pravnih strokovnjakov (z nekaj izjemami) (pravo)sodni vidik afere premalo problematiziran, se je očitneje izkazalo šele nedavno. Bistven doprinos k odpiranju oči gre pripisati presenetljivo nonšalantno-kljubovalnemu odzivu rednih sodišč na soglasno odločitev ustavnih sodnikov, okronanemu s petkovim nastopom predsednika vrhovnega sodišča Masleše in predsednice okrajnega Pivkove v Bergantovih Odmevih.

Razsežnosti blamaže je nekomu, ki ni bil priča tej groteski besedno nemogoče opisati. A kot bistveno lahko strnemo, da je med razumevanjem prava in človekovih pravic, kot ga izkazuje US in pravni strokovnjaki dr. Krivic, dr. Teršek, dr. Šturm, dr. Jaklič, dr. Toplak … napram visokim predstavnikom rednega sodstva, ki so svojo pravno logiko širši javnosti demonstrirali te dni, ogromen intelektualno-konceptualni prepad. In slednjega se po najboljši volji ne da razložiti drugače kot z domnevo, da slovensko redno sodstvo, oziroma vsaj njegov vrh, miselno še vedno tava med preganjanjem duhovnikov zaradi postavitve križa in navdušenjem nad streljanjem prebežnikov na državnih mejah.

Janši in njegovi SDS je na tej točki potrebno priznati, da so na pričujoče stanje v domačem sodstvu vseskozi opozarjali. A da jih mnogi pri tem niso vzeli resno, so si po svoje krivi tudi sami. Takšno stališče se je v danih pogojih namreč lahko interpretiralo kot legitimna politična strategija, k verodostojnosti katere zmerjanje s krivosodjem in znani Janšev zagrenjeni cinizem zagotovo niso doprinesli. Na splošno se za to stranko zdi, da tovrsten pristop pokoplje mnoge njihove tehtne predloge in upravičena opozorila na raznorazne družbeno-politične anomalije.

Glede na videno v zadnjih dneh je bolj ali manj jasno, da drugačnega odnosa do perečih problemov, ki majejo verodostojnost sodnega sistema, od izpostavljenih visokih pravosodnih avtoritet ni za pričakovati, in da »Zakaj neki, lepo vas prosim?!« ostaja njihova parola ob omenjanju morebitnih odstopov.

Prav zato sta v izogib popolni eroziji zaupanja v tako pomemben družbeni sistem, kot je pravosodni, metla in smetišnica v rokah predsednika vlade in pravosodnega ministra, da počistita z navlako, ki se je v »hišah pravice« nabirala desetletja. Navsezadnje sta oba ugledna pravnika, iz ust katerih vehementnih besed o nuji vere v delovanje pravne države ni nikoli manjkalo. Bosta sedaj, s pozicije  moči, zmogla preiti od besed k dejanjem?

Na politikih, od Janše do Möderndorferja in Mesca pa je, da s svojimi ciničnimi, zlonamernimi in preračunljivimi izjavami dodatno ne majejo trhlih temeljev četrte veje oblasti, brez katere hočeš nočeš ni demokratičnega sistema. Brez njihovega podpihovanja bi namreč bil pogled ljudstva na resnične probleme slovenskega pravosodja nekoliko bistrejši, kot da ga kalijo s svojimi računicami. Splošno zavedanje o nujnosti reform na tem področju pa ne bi bilo talec političnega opredeljevanja.

>

9 thoughts on “Afera Patria: politični proces, ki je prerasel v škandal slovenskega pravosodja”

  1. Tehtno napisano in se z vami v marsičem strinjam. Star pregovor pa pove da, se moraš obnašati enakovredno nasprotniku, sicer si pogubljen. Koliko moči ima uradna in neuradna pozicija se ne da izmeriti. Vzemimo pa dejstva, da jih podpirajo vsi tisti, ki so naslonjeni na državne jasli, tudi vsi tisti, ki jim verjamejo. Mediji vseh vrst jih pa izdatno podpirajo, ne glede na to, da s tem povzročajo škodo državi in prebivalstvu. Vse anomalije v državi nas drago stanejo zaradi nevestnih medijev in pokvarjenih politikov.

  2. Niti ta članek, niti razsodba US ne rešuje poglavitnega problema:
    – da se Janša valja v denarju črnega izvora. Pravne lamentacije so lahko takšne in drugačne in rešujejo le pravo samo. Kaj pa resnica?
    Kljub vsemu ljudje vidimo Janševo potratno življenje, ki si ga ni mogel zaslužiti s poštenim delom.

    Zato nas mnoge odločba US pušča prazne. Očitno pa ne tudi tebe in SDS-ovo strujo, ki vam za logiko in resnico ni mar. Rok, s svojim pamfletom znova in znova pozabljaš na dejstvo: “. . . da se Janša valja v kupu črnega denarja”

  3. He he he. Točno sem vedel, da se bo oglasil Rado s svojo lajno in kaj bo povedal.

    Janša, da se valja v črnem denarju (nafti?)…

  4. Z Janšo sva približno istih let.
    Moje premoženje je vredno približno 500.000 – 600.000 in sem vse pridobil na pošten način.
    Verjetno tudi tale Rado ima premoženje v približno istem razmerju.
    Če imaš danes hišo, pa še kakšno stanovanje in vikend si že tam.
    Ker pa Radotu ni všeč Janša pa kar naprej nekaj bluzi.
    Da je Slovenija samostojna, ima največje zasluge Janša, Bavčar, Krkovič in tisoči drugih.
    Ker pa Rado ne more preboleti juge, pa kar naprej take oslarije piše.
    Če komu ni všeč Slovenija….. svet je velik in Balkan je blizu….

    1. V tem primeru gre še za en zakon, ki je protiustaven in so ga sprejeli v protitajkunski ihti.

      Pri tem zakonu moraš dokazovati nedolžnost.

      Pri tej sodbi pa sploh ne gre toliko za Janšo, kot za vse ostalo. To, da te obsodijo dobesedno brez dokazov – in celo tako, da ne vejo ne kje ne kdaj, ne kako si izvedel kaznivo dejanje (konkretizacija).

      In več kot očitno je, da je na sodbo vplivala ali zgolj ekstremna antipatija do obtoženih, morda celo sovraštvo ali pa nek političen dogovor.

  5. “In več kot očitno je, da je na sodbo vplivala ali zgolj ekstremna antipatija do obtoženih, morda celo sovraštvo ali pa nek političen dogovor.”

    Hm?
    Tej trditvi se zlahka da prirediti nasprotno stališče:
    “Očitno je, da je na zavrnilno sodbo US vplivala pripadnost članov tega sodišča v Janšev politični krog.”

  6. Kaj takega lahko vidiš samo ti Rado.

    Ustavni sodniki so sprejeli odločitev soglasno. Jan Zobec se je pošteno zaradi tega, ker je izven sodnega postopka kritiziral sodbo, izločil.

    Večino ustavnih sodnikov je postavila levica, ko je bila na oblasti.

    Tudi vsebina razsodb jasno kaže na to. US je jasno in razumljivo pojasnilo, kaj je šlo narobe – razumljivo tudi nepravnikom.

    Tebe pa seveda ne zanima, da je že obtožni predlog in obsodbe – sramota za neko pravno državo – en kup besedičenja, pa brez konkretnih dokazov.

    Zato so te pa že vsi spregledali.

    1. Motiš se. Mešaš davčno zakonodajo in zakonodajo o nezakonito pridobljenem premoženju.

      Vse države, tudi mi smo imeli zakon, ki ti vzame premoženje, ki si ga pridobil z dokazanim kaznivim dejanjem.

      Nikakor pa ti premoženja ne morejo in ne smejo vzeti – če ni dokazano pridobljeno nezakonito.

Comments are closed.