Želeli ste nove obraze v politiki? Zdaj jih imate!

Simčič, Ambrožič, Bratušek, Vogrin, Maher, Petrovič, Vesenjak, Setnikar-Cankar, Markež in še bi lahko naštevali … verjetno vam ti priimki ne pomenijo kaj več od lanskega snega in prav imate, nima smisla, da obremenjujejo kubični nanometer vaše možganske celice. Gre za anonimneže, katerih minuta slave pod političnimi žarometi je zadostovala za nazorno demonstracijo običajev in navad ljudi tovrstnega kalibra, povprečnežev dandanašnjega vsakdana.

Pa vendar so to ljudje, katere ste si želeli, še več, ste jih zahtevali in na koncu tudi izvolili kot naše predstavnike »vsega ljudstva« v hramu demokracije.

V bran vam gre povedati, da neizprosna želja po »novih obrazih« v politiki ni vzklila iz kakšne naivne samoiniciative, ampak vam je bila vsajena od zunaj, s strani »regulatorjev političnega trga,« kot se je o medijih na Časnik.si izrazil prof. dr. Žiga Turk.

Kakršenkoli občutek samokrivde nikakor ni na mestu, saj so dominantni mediji de facto tisti, ki so vas dolgo prepričevali in na koncu tudi prepričali, da bodo ravno »novi politični obrazi« Slovenijo ponesli v krasni novi svet brez političnih spletk in prepirancij, kjer bo politikom šlo zgolj za interes države ter bodo v medsebojni ljubezni in razumevanju držeč se za roke v parlamentu prepevali Kumbaya.

Eno verzijo bratstva in enotnosti smo že (pre)živeli. Ni se najbolje končalo.

Vse te zablode in stranpoti slovenske družbeno-politične realnosti nas kljub vsemu ne smejo preveč skrbeti. Gre zgolj za še eno pubertetniških faz dozorevanja mlade demokratične ureditve.

Dojemanje politike s strani Slovencev je trenutno v fazi najstniškega eksperimentiranja, iskanja samih sebe. In v tem obdobju vemo, da potentni mozoljavci preizkusijo mnogokaj zaletavo nepremišljenega, kar v najboljšem primeru pušča slabe spomine in neprijeten žmah v ustih, v najslabšem pa kakšne trajnejše posledice.

In v tej pubertetniški hormonski centrifugi je ujeta celotna javna sfera, s politiki, mediji in državljani vred.

A odveč je strah, da ne bi po nekaj pekočih izkušnjah in meglenih spominih za pozabo slovenska družba iz pubertetniške nezrelosti prerasla v zrelo demokracijo. V takšno, kjer obstaja zavedanje, da je politika prav tako stroka sama po sebi, ki za tako pomembno nalogo, kot je upravljane z državo zahteva karierno vzgajane, izkušene in močne politične vodje, sposobne krmariti državno ladjo med čermi medijskih pritiskov, kapitalskih vplivov in lobističnih interesov.

In slednje je mogoče samo ob spoznanju, da je v izogib permanentnemu  infarktnemu stanju, kakršnemu smo v slovenski politiki priča zadnja leta, svoj glas vredno nameniti strankam z izgrajeno institucionalno, programsko, vrednotno in kadrovsko strukturo, ne pa njihovim instant različicam “za eno noč”.

Do heureke je Slovenija oddaljena vsaj še za en neizogiben eksperiment, imenovan Združena levica. A zadnja izkušnja pred vstopom v demokratično zrelost zna biti najbolj divje-boleča in na narodovem tkivu pustiti najgloblje brazgotine.

>

4 thoughts on “Želeli ste nove obraze v politiki? Zdaj jih imate!”

  1. No ja Rok!
    Tole danes pa je hudo optimistično. Velikokrat se puberteta izteče tudi v kronični alkoholizem, trajno promiskuiteto, droge, postopaštvo, klošarijo in še kaj. Bojim se, da je Slovenija zelo blizu neki opciji od zgoraj naštetih. Genski zapis revolucije je pač pustil debiliozni način razmišljanja v mnogih prebivalcih naše dežele.

  2. Morda sem res preoptimističen in zna proces dozorevanja trajati kakšno desetletje dlje, kot bi človek pričakoval in si želel, vendar verjamem v dojemljivost na podlagi izkustva vsaj šibke večine volilno aktivnih državljanov.

  3. Se isteče v vse navedeno. Škoda le, da pri mojih več kot 60 letih vseeno nisem postal alkoholik, narkoman… Nekaj tudi s to teorijo ne štima!

  4. Dobili smo precej novih obrazov in oprsji. To pa že zadoščakakovosti, ki jo pričakujejo volivci novih. Izvirni greh nas Slovencev, kolikor nas je še ostalo, je nevednost, nezaiteresiranost in prepričanje, da ne moremo na volitvah nič spremeniti. Da se na volitvah lahko veliko spremeni, pa potrjuje izpad strank, ki so bile v parlamentu od vsega začetka. Potrjuje tudi nastanek instant strank z veliko glasovi volivcev, ki se pa ne obnesejo dobro, ker so na deklarativni ravni daleč od obljub, ki so jih obljubljale pred volitvami. Toda verniki vedno volijo levo opcijo, ki je po mojem skromnem mišljenju, kruto kapitalistična in prevarantska.

Comments are closed.