Who the f**k is Igor Šoltes?

»Igor Šoltes je bil kredibilen kandidat s podporo stroke, poleg tega pa je imel tudi polno podporo PS.«

.                                                                                                                   Premierka Alenka Bratušek, 20. 1. 2014

»Botri iz ozadja so danes zagotovo zadovoljni, saj jim je uspelo sesuti kandidaturo Igorja Šoltesa za ministra za zdravje.«

.                                                                                                                Kirurg Erik Brecelj, dr. med, 20. 1. 2014

»Ne, Šoltes ni imel nobene podpore stroke, saj medicinska stroka za mnenje sploh ni bila vprašana.«

.                                                                          Konrad Kuštrin, dr. med,  predsednik sindikata FIDES, 27.1. 2014

Tisti, ki vsaj bežno spremljate slovenske medije, zagotovo veste kdo je Igor Šoltes. Gre za kredibilnega neodvisnega strokovnjaka, ki je s svojim znanjem in izkušnjami praktično edini, ki bi se uspešno spopadel s koruptivnimi lobiji v zdravstvu. Iz časov učinkovitega vodenja računskega sodišča velja za največjega poznavalca sistema javnega naročanja kar je ključna referenca za zdravstvenega ministra. Povabilo bi v dobro Slovenije sprejel, če mu iz zavisti in strahu tega ne bi preprečila preračunljiva politika pod vplivom botrov iz ozadja.

Šoltes je užival vso podporo premierke Bratuškove in kar je še pomembneje, na to mesto ga je kandidirala stroka. Z njegovim imenovanjem se večinsko strinjajo tudi državljani, ki premierko podpirajo v tem, da se ne ozira na strankarske kvote, ampak naj ji bo merilo strokovnost kandidatov.

To je v vzporednem vesolju slovenske družbene realnosti, ki jo kreirajo osrednji mediji bolj ali manj vse, kar je v tem trenutku pomembno da veste o Igorju Šoltesu. Morda bi pripoved zaokrožili še s prisrčno vestjo, da glasbenik po duši še vedno rad v roke vzame bas kitaro, katero je v mladosti igral v rock bandu, v prostem času pa se sprosti na bližnjem travniku ob nabiranju marjetic in požvižgavanju partizanskih pesmi.

Za razumevanje sveta v katerem živite, hodite v službo (če jo imate), plačujete davke in na dva do štiri leta izbranemu politiku zaupate svoj glas za vodenje države, je v tem trenutku povsem nepomembno vzeti v obzir, da je Igor Šoltes frontman nastajajoče politične stranke, ki ima na naslednjih volitvah namen naskočiti zmago in premiersko funkcijo.

Pa saj je idealen kandidat, boste dejali; je strokovnjak in ne politik, sposoben in dokazano učinkovit. In prav takšne ljudi si želimo za svoje voditelje, kajne?!

Ste doživeli deja vu?

V nekem drugem vzporednem vesolju obrnjenih političnih polov ceteris paribus je Igor Šoltes po medijskih pričevanjih preverjen kader stricev, politično kadrovan na stolček predsednika računskega sodišča. Zaradi njegovega nesposobnega in neučinkovitega opravljanja te nadzorne funkcije se je v sistemu javnega zdravstva, državne uprave in gospodarskih družb v državni lasti razbohotila korupcija neobvladljivih razsežnosti. V času njegovega mandata je Slovenija po mednarodnih kazalcih pristala med najbolj skorumpiranimi državami na svetu.

Najnovejša politična agenda vnuka Edvarda Kardelja in njegovih botrov je instant reciklaža političnih strank za enkratno uporabo s ciljem nove volilne prevare, že tretje zapovrstjo. Po Zaresu in Pozitivni Sloveniji se tako obeta nov poskus volilnega natega, katerega edini cilj je ohranitev oblasti kontinuitete, ki tej državi vlada že 70 let.

Kateri svet v slovenskem multiversumu je torej pristen? Kdo je Igor Šoltes, kakršnega  poznate vi?

V tej igri medijsko-političnih manipulacij, spletk in prevar je gotovo nekaj. Arhitekt spina, ki je v obstoječi realnosti Igorja Šoltesa uspel prikazati kot nesojenega zveličavnega rešitelja slovenskega zdravstva, ki je padel zaradi ozkoglednih političnih interesov Lukšičeve SD in njenih botrov, si zasluži oskarja za posebne dosežke. Resda je pri tem imel vso podporo dominantnih medijev s prvim manipulatorjem Delom na čelu, kar pa ne zmanjšuje mojstrovine uspešnega izkrivljanja realnosti pri kovanju Šoltesovega političnega kapitala za prihodnost.

Mala šola manipulacije:
Mala šola manipulacije: po enotedenskem utrjevanju "strokovnosti" in "neodvisnosti" odpisanega kandidata je objavljena anketa, kjer ga ljudje večinsko podprejo. Kombinacija naslova in velike fotografije sugerira kdo je strokovnjak, ki bi moral postati minister za zdravje.

Najmočnejša stranka na levici je bila namreč potisnjena v lose-lose situacijo, v kateri se je odločila za manj tvegano, a nič manj bolečo opcijo; Šoltesovo ambicijo po samopromociji v vladi nekih drugih strank je zatrla v kali. Medijsko kanonado nekdaj njim naklonjenih peres je prenesla stoično in kot kažejo sveže ankete s škodo, ki je sprejemljiva. A to je le uvodna bitka z novimi obrazi s frontne črte vojne, ki jo iz zaledja vodijo stari stričevski rivali.

Who the fuck is Igor Šoltes? Priznajte, o tem človeku v resnici veste bore malo. Morda toliko, kot ste vedeli o “resničnem” Zoranu Jankoviću pred njegovo zmago na volitvah. >

7 thoughts on “Who the f**k is Igor Šoltes?”

  1. Če se bralec na začetku še sprašuje,
    čemu je sploh treba pisati ta, ali takšen člane, mu na koncu postane vse jasno.

    “A to je le uvodna bitka z novimi obrazi s frontne črte vojne, ki jo iz zaledja vodijo stari stričevski rivali.”
    in
    “Priznajte, o tem človeku v resnici veste bore malo. Morda toliko, kot ste vedeli o “resničnem” Zoranu Jankoviću pred njegovo zmago na volitvah.”

    Fatva je bila izrečena. Lov na Šoltesa je odprt. Nič hudega, če Šoltes doslej še ni naredil nič slabega. Šoltes je tempirana bomba že zaradi tega, ker je Kardeljeve krvi. Gotovo je del socialistične zarote. Kri pač ni voda.

    Spoštovani Rok Čakš. Osebno sem zelo zgrožen nad tako očitno pejorativno agitacijo.
    Noben urednik kateregakoli medija, niti Demokracije ali Reporterja, kaj šele Drugega sveta, si česa takšnega ne bi smel dovoliti.

    1. je že tako, da je vse to zapisano popolnoma pravilno, o Šoltesu ne vemo nič, edino da je strokovnjak, in da brez njega Slovenija nima prihodnosti. gospod Rado, pa veliko sreče.

  2. V tekstu se ne opredeljujem do nobene od predstavljenih (kvazi)realnosti vzporednih vesolj.

    Poanta je prav v tem, da o Šoltesu vemo premalo, ali pa skoraj nič, razen tega kar se da razbrati skozi spregledljive medijske in politične spine.

    Zato počakajmo do volitev in še malo, da bodo besede oplemenitene z dejanji.

    Takrat bomo dobili jasnejšo sliko, who in fact is Igor Šoltes, kot smo post festum lahko spoznali tudi Jankovića

    To pa seveda a priori ne implicira, da sta si podobna še v čem drugem 😉

  3. Slovenci smo narod, za katerega niti oznaka ”opranoglavci”, ni dovolj dobra.
    Pred dnevi, na primer, je po mailu zaokrožilo pisanje, v katerem oseba, ki je preživela Goli otok, še zmeraj trdi, da je Tito najboljši. Edini.
    Ob vsem, kar se dogaja, se počutim kot zapornik v arestu, iz katerega ni vrnitve v normalno življenje.
    pazniki v njem pa so, žal, ljudje kot je Rado & podobni.
    Izhoda ne vidim, ker – kot kaže- nas bodo ”imeli pod kontrolo” tudi s sodobnimi trojanskimi konji, s pomočjo katerih bodo izvedeli domala vse, kar kdo misli, hoče, želi, počne…..
    Ja, in se popolnoma strinjam z Rokom. Kaj sploh vemo o Šoltesu? Razen, seveda, tega, s kom rad pije kavo.
    Mar zgolj to zadošča, da nekdo postane minister?
    Se je že kdo potrudil in raziskal rezultate njegovega dela? Pozitivne, negativne?
    Je že kdo potegnil pod minulim delom črto?
    Ni?

  4. Rok, spet si Radota po pomoti jemal resno.

    Res je, da o Šoltesu vemo malo, vemo pa nekaj ključnega. Kot Kardeljev vnuk, se je pohvalil, da je ponosen na svojega dedka in se ni distanciral od dedkovih zločinov.

    Čeprav nisem ljubitelj Erjavca, mi je bila njegova poteza, ko je predlagal njegovo odstavitev, ko je komaj nastopil mandat (zaradi kant za smeti), zelo zelo čudna in skregana z zdravo pametjo. Seveda pri drugih za hujše kršitve ni reagiral enako.

  5. En tehnokrat brez ideologije.
    Zdaj, če bo za karkoli hotel kandidirati, se bo že moral predstaviti. Da mu bo pa uspel veliki met je pa v slovenski medijski krajini odločilna predvidljiva reklama s strani podganjega tropa (prosto po Kunstlju). Predlaga se osredotočenje predvsem na sorodstvene vezi.

  6. Tudi sam sem ga pred kakim tednom malo “obdelal” na svojem blogu. Zelo, zelo nehigienično je za neko državo, ki se navzven predstavlja za zelo demokratično, da njeni politiki ne “zrastejo” iz ljudstva in v stranki, v kateri vidijo svoj politični interes, ampak jih jim večinoma servirajo na pladnju tisti, ki v politiki sploh ne stojijo v ospredju, temveč energijo za svoj obstoj in vpliv še vedno črpajo iz podstati, ki so ji v preteklosti oprali možgane do te mere, da sedaj sploh ne znajo več kritično razmišljati s svojo glavo, ampak samo še slepo sledijo “navodilom”. Pri tem pa jim še določeni medijski apologeti in komentatorski troli vneto pomagajo.

Comments are closed.