Neresnica o Patrii in lačni bosanski otroci v trenirkah

»Govori se, da ”J” potrebuje denar za pokojnino … a ta ”J” je Janez Janša, predsednik slovenske vlade … drugače rečeno – finsko podjetje v državni lasti, Patria, je podkupilo predsednika slovenske vlade.«

Zapisana trditev iz oddaje Resnica o Patrii je bila rdeča nit naslovnic slovenskih medijev v predvolilni kampanji 2008 in je tedanjega premiera Janeza Janšo stala ponovne zmage na volitvah. Več kot tri leta pozneje, ko je sodišče omenjeno trditev označilo za neresnično in je Janši prisodilo odškodnino v višini dobrih 25 tisočakov, lahko scenarij »velikega poka s Finske« pospravimo v predal zgodovine kot šolsko demonstracijo narave političnega spopada. V tej absolutna resnica ne obstaja, pomembno je le, da projekcijo naše resnice v najboljšem možnem trenutku serviramo  javnosti.  Kaj JJ danes pomaga teh 25 tisočakov in javna objava demantija Resnice o Patrii, ko pa je politična in osebnostna škoda zanj neizmerljiva. Pa še v tej pirovi zmagi so ga nekateri uspeli prikazati kot poraženca. Tožil je pač za milijon evrov.

Resnična resničnost se dandanes ne dogaja sama po sebi, ampak je konstrukt medijsko ustvarjene realnosti. V tem scenariju je povsem normalno in mogoče, da je zapis o novih državljanih v  trenirkah lansiran kot odmevnejši problem od možnosti, da so te ponošene trenirke posledica neplačanega dela na megalomanskih projektih raznih javno-zasebnih partnerstev. Posledica prvega je zbijanje šal na račun trenirk in javno zgražanje nad drugo najmočnejšo politično stranko, posledica drugega pa živčni zlomi, lahkota, trpljenje, jok in samomori.

Tragikomičen absurd slovenskih wannabe levičarjev je, da so za ideološke cilje boja proti »fašistoidni« stranki, svoje stajliš outfite in fensi pametne telefončke za kakšno urico pripravljeni zamenjati za adidas trenirko prvovrstne kakovosti in držaj marele na Prešercu.  Niti približno podobno pa jih ne zmorejo motivirati usode lačnih otrok bosanske, srbske, albanske in slovenske narodnosti, katerih starši so v temi, mrazu, snegu in dežju uresničevali svoje evropske sanje. Evropske sanje v državi, katere  največji demokratični problem je odnos do njihovega stila oblačenja, ne pa dejstvo, da za delo v nečloveških pogojih niso dobili niti plačila.

SDS pa je v zatišju po viharju zapravila priložnost več, da bi bila tiho. Z bedastim zapisom so pozornost od prvih zmagovalčevih streznitev preusmerili nase in še enkrat več dokazali, da se v serijah porazov na političnem parketu (še) niso naučili zmagovati. Pomenljivo za nekoga, ki je pred dvajsetimi leti premagal jugo-uniforme. Danes so ga premagale trenirke.

Zakaj je Zoran Janković zmagal na volitvah

»Če je pri vas kaj, kar me spominja na države tretjega sveta, so to javnomnenjske raziskave, ne moreš jim zaupati,« je ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli izjavil letošnjega oktobra. Po presenetljivem razpletu prvih slovenskih predčasnih volitev  je verjetno dobil mnogo somišljenikov.

Sam menim, da se ankete tokrat vendarle niso toliko motile. Merile so pač volilne preference nekaj dni pred volitvami in ne na samo volilno nedeljo. Menim, da bi danes, nekaj dni po volitvah, ankete pokazale podobno razmerje med SDS in Pozitivno Slovenijo, kot smo ga videli prejšnji teden. In tudi zdaj se ne bi motile.

Zakaj je torej edina verodostojna anketa, kot volitvam pravi Janša, zmago podarila po anketah odpisanemu Zoranu Jankoviću in ne favoriziranemu opozicijskemu vodji?

Razlogov za to je kar nekaj in eden glavnih je v tem, da volilne ankete bolj kot merijo, ustvarjajo javno mnenje. Na podlagi njih se volivci preračunljivo odločajo, komu dati svoj glas oziroma ali je udeležba na volitvah sploh smiselna, potrebna.

Velika sprememba v zadnjih dneh pred volitvami je tako posledica pasivizacije dela Janševih volivcev, ki so menili, da je zmaga zagotovljena in mobilizacije volivcev levih preferenc, ki bi v strahu pred Janšo volili tudi hudiča. Tovrstno zastraševanje so zadnji teden intenzivno izvajali Delo, Dnevnik, Mladina in drugi levici naklonjeni mediji, piko na i pa je dodala zadnja javnomnenjska raziskava Mladine, ki je v petek zvečer napovedala volilni preobrat. S tem so uspeli aktivirati leve volivce in jih poenotiti v podporo Jankoviću. Posledično je rezultat njegove stranke presegel vse napovedi, katastrofalno pa so jo odnesle Zares, LDS in SNS, katerim je Pozitivna Slovenija izsesala sicer stabilno volilno jedro.

Pa vendarle je »izvirni greh« Jankovićevega (ne)uspeha nekje drugje. Z njim sem se pred tedni ukvarjal v zapisu  Zakaj bo Janković izgubil volitve. Po naslovu sodeč, z današnje perspektive bolj kot mojim političnim analizam verjetno zaupate Dennyjevim kartam ali kristalni krogli Mete Malus, a prav na tistem mestu sem nakazal formulo, po kateri Zoki še lahko vstane iz pepela.

Poraz sem mu namreč napovedal zaradi pojava Gregorja Viranta, ki je nevtraliziral njegovo »Antijanša« politično strategijo – volivce, ki bi glasovali proti zmagi Janše, bi pač v veliki meri prestregel Virant.  Nakazana rešitev je bila zgolj v Virantovem političnem sesutju, ki pa se je nekaj tednov pred volitvami ob polikanemu poštenjaku Gregorju zdel nemogoč dogodek.

A da je politika umetnost možnega, je na najbolj krut način izkusil prav naivni zelenec Virant, ko je zaradi na prvi pogled minornega primera prejemanja ministrskega nadomestila v enem tednu zgrnil z vodilne na četrto politično pozicijo.

Ironija vsega skupaj je, da mu je pri strmoglavljenju (ob lastni nespretnosti) še najbolj pomagal SDS s svojimi medijskimi izpostavami, kar jih je kasneje stalo vsaj zmage nad Pozitivno Slovenijo, če že ne absolutnega političnega triumfa. Sredinsko (ne)opredeljeni volivci so tako na spokojen sobotni dan ugotovili, da lahko zmago Princa Teme prepreči le še Janković in mu naklonili nekaj pomembnih odstotkov, ki so tehtnico dokončno premaknili na njegovo stran. Če bi Virant Zokiju v zadnjih merjenjih ostal bližje, bi se glasovi porazdelili med stranki novincev, JJ pa bi danes pil penino, namesto, da otožen prepeva »…kdaj prišel bo zate spet ta dan …«

Seveda je Janša v zadnjem tednu napravil še nekaj drugih napak, nevrednih izkušenega politika z dvajsetletno politično kilometrino. Prepozno reagiranje na obskurno zadevo z nepremičninami, ki se je posledično vlekla skozi ves poslednji  teden, predvsem pa nepremišljena zavrnitev soočenja na Kanalu A ter neprihod na zadnje soočenje Nacionalke dokazujeta, da je blišč volilnega uspeha Janšo zaslepil nekaj dni prezgodaj.

Cena za to je velika. In če jo bo plačal samo Janša s svojo SDS, bo to za Slovenijo velika sreča.