Recesija duha

Vstopili smo v novo leto in verjetno bi se tudi na Drugem svetu spodobilo objaviti bilance, statistike, analize. V dobrobit informiranja bralcev bi se bilo za pohvaliti s  konstantno naraščajočo obiskanostjo, pomahati z impresivno številko »Absolute Unique Visitors«, našteti države sveta, kjer brez našega spletnega časopisa praktično več ne morejo, ob tem pa vse skupaj zaviti v celofan še nekaterih manj pomembnih številk, da vendarle ne bi izpadli preveč očitni. Ampak, dragi bralci, vi vendar že veste, da smo uredniki vašega blogerskega časopisa res od hudiča in da nam v slovenski blogosferi ni para, tako da tega nima smisla več ponavljati.  Zato se bom raje lotil kakšne manj dogmatične, a toliko bolj aktualne teme, s katero nas »duhovni vodje« in njihovi glasniki strašijo že kar nekaj časa. BUUU!! Recesija!!

Da, po letih družbene prosperitete, materialnega blagostanja in duhovnega prebujenja v naukih religij osvobajajočega postmodernizma, se naj bi napreden človek kar naenkrat znašel v krempljih nepredstavljivo hude krize. Ta grda grda recesija, le od kod se je vzela ravno sedaj, ko smo priča največjemu razvojnemu pospešku v zgodovini človeštva?! Polet v vesolje in hoja po Luni sta za nas že kamenodobna preteklost, danes se ukvarjamo z genetskim inženiringom in kloniranjem človeka, s simulacijami »velikega poka« ustvarjamo nova vesolja in samo mišji nas še loči do znanstvenega izkustva, s katerim bomo Bogu končno dokazali, da v resnici ne obstaja!

A vso človekovo znanje in védenje, pravijo, v boju proti recesiji nič ne pomaga, kot ne pomagajo cepiva proti AIDSU, poskusi zdravljenja raka in napori misic za dosego svetovnega miru.  A vsa ta dejanja, poskusi in prizadevanja imajo nekaj skupnega. »Obstajajo« in »so« zaradi človeka samega. Očitno so pač nekakšni stranski produkti napredka. In nič drugače ni z napovedano recesijo.

Sam ne dvomim v Jinovo katastrofično napoved za leto 2009. Materialna recesija bo udarila hudo in močno, in kot v vsaki vojni, bodo bolj kot krivci sami zaradi nje trpele predvsem nedolžne žrtve – delavci, ljudje z najnižjimi dohodki.  In naj se nam še tako zdi, da so se črni oblaki nad našim svetom zgrnili čez noč, nas zgodovina uči, da so imeli vzroki za takšne dogodke vedno čas pognati globlje korenine.

Odprimo oči in se ozrimo malo naokoli, katerim bogovom te mesece nebesa padajo na glavo. Finančnim korporacijam, bankam, megalomanskim podjetjem, borznim špekulantom, podjetniškim oportunistom in drugim povzpetnikom, ki so sadove potrošniškega kapitalizma zajemali s (pre)veliko žlico. Žal bodo njihova dejanja v brezno potegnila tudi številne nedolžne ljudi, a večina srednjega ter višjega sloja recesije z eksistencialnega vidika vendarle ne bo pretirano čutila. Res je, da bodo v najslabšem primeru primorani prodati svojo jahto, nekoliko počakati z nakupom novega Mercedesa in duhovna središča potrošniškega sveta obiskovati samo še na nedelje in praznike. A slednje bo vsaj delno zajezilo poglabljanje recesije duha, kateri smo ljudje nezavedno podlegli že davno, oziroma takrat, ko so naši »Spiritus Santi« postali samooklicani najboljši sosedje v obliki prikupnih Tej Stuša in so nas o življenjskih vrednotah začeli poučevati lutkarji iz gledališča Big Brother šovov.

Ob vseh pregovorno negativnih posledicah gospodarske krize nam očitno ta zna prinesti tudi kaj dobrega. Zgodovina kot najboljša učiteljica nas ne pušča na cedilu in pravi, da  krizi ponavadi sledi katarza ter civilizacijski prehod na višje »stanje duha«. In verjetno se strinjamo, da kakšen katarzični duhovni šok zahodni civilizaciji tu in tam ne bi prav nič škodil.

Sicer pa tako vas kot mene drugi svet zagotovo ne bo poslala recesija, tako da nam za prihajajoči čas vendarle ni potrebno biti preveč črnogledi. Nasprotno, optimizem predstavlja precej bolj zdrav pristop k reševanju izzivov prihodnosti in tega nam na Drugem svetu res ne manjka.  Zato vam ob priložnosti želim izzivov polno in kreativno leto 2009. Obljubimo, da bo takšno tudi na vašem in našem blogerskem časopisu.